Ena od mnogih nalog staršev je vzgojiti samozavestne otroke, ki odrastejo v prav takšne odrasle. Carl Pikchardt, psiholog in avtor številnih knjig o starševstvu, trdi, da se otroci, ki jim primanjkuje samozavesti, bojijo preizkušati novosti in se izogibajo preizkušnjam, saj jih je vselej strah, da bodo nekoga razočarali. »Ker se vse začne pri starših, lahko le samozavestni vzgojijo otroke, ki jih ne bo strah življenjskih preizkušenj.« Našteva tudi 10 obveznih vzgojnih prijemov za vzgojo samozavestnih otrok.
Opazijo in priznavajo njihov trud
Pomembno je opaziti, kaj otroci počnejo, in jih pri tem, kadar gre za primerna dejanja, spodbujati. Čeprav njihov trud ni vedno poplačan, morajo spoznati, da neuspeh ni poraz, temveč priložnost za učenje in spoznavanje oziroma odkrivanje novih načinov, ki bi jih lahko pripeljali do cilja.
Dopuščajo jim, da svoje težave rešujejo sami
Ni naloga staršev, da se trudijo namesto otrok, temveč da jih naučijo reševati naloge in premagovati težave. Lahko jim priskočijo na pomoč z nasvetom, nikoli pa ne smejo sami prevzemati njihovih dolžnosti. Tako jim dajejo možnost za osebnostni razvoj in jim pokažejo, da jim zaupajo. Prav to pa je osnovni temelj samozavesti.
Spodbujajo radovednost
Dovoliti otroku, da raziskuje svet okoli sebe, je največje darilo staršev. Tehnologija je čudovita, a vendar naj bo vsem otrokom dano raziskovanje okolja zunaj štirih sten. Pomembno je, da širijo meje poznanega in stopajo na nova pota. Čeprav to pomeni več modric, strganih hlač in tudi neprijetnih vprašanj, na katera so starši dolžni odgovarjati ...
Naučijo jih osnov uspeha
Uspeh temelji na trudu, napakah, ki jih ne smemo ponavljati, in na ukvarjanju s problemi. Pomembno je, da otrok spozna, da trdo delo obrodi uspeh. Temu naj sledi nagrada (ne vedno materialna) in vsakemu dosežku novi, večji, ki omogočajo posamezniku spoznavanje lastnih prednosti in slabosti. Prav tako je pri tem ključna moralna podpora, če kateri od ciljev vendarle ni dosežen.
Sodelujejo pri njihovem šolanju
So v stiku z učitelji, o delu v šoli se pogovarjajo tudi z otrokom in mu, če se zatakne, ponudijo primerno pomoč. Otroci potrebujejo rutino in disciplino. Tisti, ki se zavedajo, da se njihovi starši zanimajo za to, kar počno v šoli, so doslednejši in uspešnejši. Pomoč pri učenju (kar ne vključuje pisanje domačih nalog in izdelovanje plakatov) je tudi odlična priložnost za druženje.
Otroku naložijo odgovornost
Seveda letom primerno, a dela, ki jih otrok lahko opravi sam (pospravi igrače, sobo, posodo z mize, pomaga na vrtu itd.), mu dvigajo samozavest in krepijo spoznanje, da je sposoben in da mu drugi zaupajo. Naloga staršev je otroke naučiti opravljati dela, ne pa nase prevzemati njihove odgovornosti.
Pomagajo jim pri izražanju čustev
Otroku naj bo dovoljeno izražati vsa čustva, žalost, veselje, jezo, ponos ... Seveda na primeren način. Zadrževanje čustev namreč vodi v frustracije in mentalno šibke osebe.
Pohvalijo jih
Pohvala je bistvena za vzgojo samozavestnega otroka. Kadar je upravičena, naj bo izrečena, enako tudi kritika, ki pa se nikoli ne sme nanašati na otroka kot na osebo, temveč zgolj na njegovo neprimerno dejanje.
Spodbujajo jih
Otroci potrebujejo stalno spodbudo. Le tako se njihovi možgani lahko pravilno razvijajo. Nove preizkušnje jim delajo dejavne, ko premagajo ovire, pa se naučijo nekaj novega in so lahko ponosni nase (v športu, prostem času ali pri šolskih obveznostih).
Ne sodijo o njihovi izvedbi in je ne kritizirajo
»Ključna razlika med starši, ki vzgajajo samozavestne, in tistimi, ki vzgajajo nesamozavestne potomce, je, da prvi otroka pustijo, da se s preizkušnjami spopada sam, ga pri tem ne kritizirajo, ne sodijo in pomagajo le, če jih otrok prosi. Drugi takoj, ko se zatakne, priskočijo na pomoč in delo opravijo namesto njega, hkrati pa kritizirajo njegov način,« pravi psihologinja in profesorica na univerzi Cornell Peggy Drexler. »Medtem ko otroci prvih staršev zrastejo v samozavestne odrasle, sta drugim privzgojeni nesamozavest in prepričanje, da ničemur niso kos, kar res ni dobra popotnica za nadaljnje življenje.«
