O ENAKOPRAVNOSTI

Jure Marolt: Srečna žena, srečno življenje

Objavljeno 19. september 2017 15.00 | Posodobljeno 19. september 2017 15.00 | Piše: Anita Krizmanić

Je aktivirani očka tisti, ki otroku menja pleničke, ga nauči voziti kolo, zavezati vezalke, ali tisti, ki otroka razvaja s sladkarijami? Mogoče tisti, ki v prostem času lika, kuha, pospravlja, ostane doma z otrokom, ko ta zboli? O tej tematiki smo se pogovarjali z blogerjem Juretom Maroltom, enim od vplivnejših očetov pri nas, ki mu na blogu Ljubki nesmisel sledi vse več mamic, pa tudi očetov.

Žena Tjaša in hčerkica Višnja sta njegovi največji sreči. Foto: Danilo Kesić

Z dokumentarnim filmom Aktivirani očka v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ozavešča širšo javnost o pomenu dejavnega očetovstva, ob tem pa ga ni sram priznati, da tudi sam prevzema veliko gospodinjskih opravil. In kar je najbolj pomembno – k temu spodbuja tudi druge očete.

Po izobrazbi in praksi je novinar, širša javnost pa ga prepozna kot skrbnega očeta in partnerja, ki očetovske radosti rad deli na svojem blogu. Jure je človek, ki ljubi življenje, njegove male posebnosti in čudne peripetije. Nekdo, ki ima najrajši kraljici svojega srca, tako veliko, ženo Tjašo, kot tudi malo, hčerkico Višnjo. Ljubki nesmisel mu ne prinaša bogastva, a bogati njegovo življenje in srce. Pravi, da je blog zanj hobi, ne obrt, v katerem neizmerno uživa. Srečen je tudi, kadar nekdo prisluhne njegovim modrostim, zato je brez pomislekov sprejel sodelovanje pri projektu Aktivirani očka. »Menda predstavljam mlajšo generacijo očetov. Ali ni zanimivo, kako se ta meja vztrajno dviguje?« se vpraša ob začetku najinega pogovora. Biti oče je nekaj enkratnega, biti očka danes ali pred nekaj stoletji ali tisočletji je povsem enaka stvar, meni. »Odvisno je le od tega, katera oseba se najde v vlogi očeta. Danes je pač sprejemljivo in spodbujano dejstvo, da očetje javno in jasno izražamo ljubezen do svojih otrok. Ne gre več le za trde vzgojne prijeme, ampak za sleherni spekter vzgajanja. Najraje pa počnem vse, kar je povezano z mojo malo, pomembno je le to, da sva skupaj,« poudari.

»Zame so copate tisti moški, ki si ne upajo izraziti svojega mnenja.«

Prioriteta? Družina!

Ob tem pove, da bi morali današnji očetje sodelovati na čisto vseh področjih. »No, meni, denimo, 'cunje' ne ležijo najbolje. Tako pranje, sušenje kot likanje. Se pa zato izkažem na drugih področjih,« se pohvali in ob tem svetuje moškim, ki se v vzgojo ali pa povsem vsakdanja gospodinjska opravila bodisi ne želijo ali ne znajo vključiti. »Svoje boljše polovice vprašajte, če želijo ali potrebujejo tvojo pomoč. Prepričan sem, da vas bodo hitro usmerile tja, kamor si želijo. Kdor si pa ne želi ali nima časa pomagati v svojem gospodinjstvu, ta pa verjetno ne spada tja, kajne?« Zaveda se, da se moški takšnih in drugačnih opravil lotevajo drugače kot ženske. »To je vendar povsem logično. Ženske so včasih tudi preveč zahtevne. Pomembnejše je čisto srce kot pa čista hiša,« na srce položi tistim ženskam, ki z opravljenim delom svojih najdražjih niso nikoli zadovoljne. In ja, tudi moški lahko uspešno usklajujejo kariero z družinskim življenjem, čeprav se včasih zdi, da se s tem največkrat ubadajo ženske. »Prioriteto moramo dati tistim stvarem, ki so za nas bolj pomembne. Zame je to družinsko življenje, in to z naskokom!« pove.

Srečna žena, srečno življenje

Zastavim mu vprašanje, ki se po glavi plete številnim ženskam, tako samskim kot tudi tistim, ki so v razmerju. Kdo je idealen moški? »Tisti, ki ga skoraj raznese od ljubezni. Do svojega otroka, svoje najdražje, življenja na sploh. Vse drugo je nepomembno.« In če se moški ne boji razdajati svoje ljubezni, je sreča neizogibna. »Happy wife, happy life (Srečna žena, srečno življenje, op. a.), to je menda pravilo za moške. Če naredimo korak naprej k temu, da svojim damam olajšamo vsakdan, nam bodo neskončno hvaležne,« še pravi Jure, ki je prepričan, da niso le ženske tiste, ki hrepenijo po bolj sproščenem vsakdanu, zakonskem življenju. Tudi otroci potrebujejo in hrepenijo po očetovski vzgoji, ki je nekoliko bolj sproščena, nagajiva in umazana, toda nujna za otrokov razvoj. »Ker lahko očka počne vse tisto, kar počne tudi mamica, če seveda ne upoštevamo dojenja,« pove v smehu in mi še razkrije, da je doma nase 'prevzel' pomivanje posode in odnašanje smeti. »Take umazane stvari so mi bolj pisane na kožo. Najraje jem, kuham manj, ker je žena veliko boljša v tem, to sem že večkrat preveril. 'Fasunga' je tudi moje opravilo, ki pa mi ne predstavlja težav, ker točno vem, kaj hočem in kaj potrebujemo. Veliko težje je, če gremo vsi trije v trgovino, ker gre vse tako počasi.« In ker živimo v 21. stoletju, se ne obremenjuje s tem, da bi ga kdo označil za copato. »Za to mi je čisto vseeno. Sicer pa so zame copate tisti moški, ki si ne upajo izraziti svojega mnenja in se držijo ženinega krila tako močno, kot se enoleten deklič oprime mamičinega,« zaključi in doda, da ga poleg vsega naštetega najbolj osrečuje iskriv nasmeh, mrzlo pivo in razburljiva tekma. Pa naj še kdo reče, da niso moški preprosti.

image

 »Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«

 

 

 

Deli s prijatelji