Jezera so celo zdravilna

Cerkniško jezero je presihajoče. Kadar je polno vode, je z 2500 hektarji, včasih tudi do 3000 hektarji, hkrati največje v Sloveniji. Je del Notranjskega regijskega parka, njegovo raziskovanje pa je Janezu Vajkardu Valvasorju prineslo članstvo v londonski Kraljevi družbi. Množičnega turizma ob jezeru ne razvijajo, hotela in drugih podobnih objektov ni, vsekakor pa že narava, podnebje in okolje vabijo na prijetne enodnevne izlete. Tega se zavedajo tudi v upravi Notranjskega regijskega parka, kjer so lani prvič pripravili tematske nedelje ter jih povezali z zanimivostmi jezera in njegove okolice, na primer z vožnjo z lojtrnikom ali obiskom bližnje Križne jame. 
Prvo tematsko nedeljo so letos že izpeljali. »Med aprilom in septembrom bomo ob jezeru na prostem preživeli 23 vikendov in prav vsako od 23 nedelj napolnili s programom, namenjenim turistom, domačinom in drugim obiskovalcem,« pravijo v parku. »Program bomo oblikovali v sodelovanju z različnimi lokalnimi turističnimi ponudniki, vodniki in s kmetijami ter se osredotočili na zunanje aktivnosti v sožitju z naravo, kot so vodeni pohodi, kolesarski izleti, vožnje s konjsko vprego, z drevaki in s kanuji ter z botaničnimi in ornitološkimi izleti, obiskali bomo tematske poti in pogledali, kako poteka preživetje v naravi.«

Dovolj energije za vse

Posebno zgodbo so napisali tudi v severovzhodnem delu Slovenije, točneje na Bukovniškem jezeru, kjer so odkritje blagodejnih točk zemeljske energije in prisotnost vodnega zdravilnega vira znali spretno izkoristiti za turistični razvoj. Bukovniško jezero je umetno jezero, veliko 4,5 hektarja. Ob njem so pomembna zdravilna mesta, energijske točke blagodejnega zdravilnega sevanja zemlje, ki vplivajo na človekovo zdravje in počutje, ne da bi se tega zavedal in neodvisno od njegovega prepričanja. Mnogi si prav z energijo iz nedrij Zemlje lajšajo bolečine in zdravstvene tegobe, drugim čudežno pomaga do ozdravitve, nekomu pa se zdi, da mu ni koristila. Tudi povsem zdravi se radi pridružijo skupinam obiskovalcev ob energijskih točkah in prisluhnejo njihovim pogovorom, polnim upanja in dobrih želja glede zdravja, saj je na tem območju dovolj energije za vse potrebe.

Podobne energije so odkrili ob manj znanem Trbojskem jezeru, imenovanem tudi Mavško ali Kranjsko jezero. Nastalo je med Kranjem in Mavčičami, ko so leta 1986 ob gradnji hidroelektrarne Mavčiče zajezili reko Savo. Najbolj romantični mu pravijo tudi Žagarjeva solza. Globoko je do 17 metrov, z velikostjo enega kvadratnega kilometra pa spada celo med 10 največjih v Sloveniji. Voda je delno potopila tudi čudovito in nenavadno sotesko Zarica, ki jo je vrezala Sava. Prodišča, rečne loge in brzice je zamenjalo jezero, ki je postalo dom številnim vodnim pticam. Pod čolnarno ob Trbojskem jezeru so odkrili energijske točke, na tablah pa so označili njihov pomen za zdravljenje naših tegob in priporočeni čas zadrževanja.

Dve Kredi

Planšarsko jezero na Jezerskem spada med manjša. Jezerce, ki ima obliko srca, so zajezili domačini v spomin na veliko ledeniško jezero, po katerem je kraj dobil ime. Sprehodi do Planšarskega jezera iz različnih smeri so najbolj priljubljeni med domačini in turisti, ob jezeru pa je gostišče. Na Jezersko pride največ obiskovalcev sredi avgusta, ko pripravijo Ovčarski bal, najstarejšo slovensko etnografsko prireditev.

Na poti na Jezersko se lahko ustavite še v Preddvoru, kjer je idilično umetno jezero Črnava. Okoli njega je urejena sprehajalna pot, ki je del male gozdne učne poti. Jezero leži v zavetju mogočnih gora in čudovite narave. Poleti lahko izbirate med čolnarjenjem, ribolovom, plavanjem in igranjem tenisa, pozimi pa ob nizkih temperaturah na njem tudi drsate. Črnava je privlačna in zanimiva za mladoporočence, saj je znana pripoved o drevoredu jesenov, ki so po legendi prepletli svoje vrhove, da so skrili ljubezen med vrtnarjem in grajsko gospodično. Prepovedana ljubezen je doživela blagoslov in 50 let zvestobe. To obljublja tudi današnjim mladoporočencem, ki se sprehodijo po njem.

Še o enem jezeru, ki je manj znano, a baje zdravilno. V dolini Radovne so nekoč kopali kredo za izdelavo cementa. Ko so to opustili, sta nastali dve jezeri, obe z imenom Kreda; prvo je le streljaj iz Mojstrane, drugo, za katero menijo, da je zdravilno, pa je na pol poti med Zgornjimi Gorjami in Mojstrano. Med kopanjem krede se je ustvarila vdolbina, ki se je počasi napolnila z vodo. Izkopavanje se je končalo zaradi slabega zaslužka in naravovarstvenih skrbi, saj je jezero v Triglavskem narodnem parku. Starejši prebivalci Mojstrane se spominjajo zdravilnih učinkov, ki naj bi jih imela voda. Rane in praske na takrat še otroških telesih so se jim nenavadno hitro celile, mnogi pa so s kopanjem v vodi odpravili mozolje.

Pri Ljubljani

Še o dveh jezerih, ki sta tako rekoč v neposredni bližini Ljubljane. Priljubljeno poletno kopališče Ljubljančanov in okoličanov je Podpeško jezero, ki mu ribiči pravijo Krimsko jezero. To je kraško jezero pri vasi Jezero v bližini Podpeči, po kateri ima tudi ime. Podpeško jezero je majhen, a v marsičem poseben naravni biser, ki se ponaša tudi z raznovrstnostjo rib. Ribolov je mogoč tudi pozimi, saj površina le redko zamrzne. V poletnem času je temperatura vode okrog 25 stopinj Celzija, kopališče pa je urejeno na severnem bregu, kjer je tudi gostilna. Sence ob vodi, ki je sicer poleti zelo prijetna za kopanje, ni veliko.

V neposredni bližini je še jezero na Rakitni, ki je od Ljubljane oddaljena 25 kilometrov. Posebnost kraja je plitvo, umetno poglobljeno jezero na potoku Rakitniščica. Rakitna je, tudi zaradi ugodnega podnebja, kjer se mešajo sredozemski in alpski zračni tokovi, privlačna v vseh letnih časih. Zanimivo je, da poleti temperature vode na površju doseže 25 stopinj Celzija, medtem ko bomo ob pravih zimah z nizkimi temperaturami na ledeni ploskvi srečali drsalce. Na Rakitni so ob jezeru odprli družinski hotel.