Na bogato skledo spomladanske zelene solate, po kateri nas bo skominalo vso zimo, moramo misliti že jeseni. Setev zimskih solat lahko začnemo že avgusta in nadaljujemo septembra, lahko še tudi oktobra. Prve glave bomo nabirali zgodaj spomladi, že aprila, praviloma pa maja, ravno prav, saj takrat zmanjka motovilca.
Zimska solata je skupno ime za več sort mehkolistnih in krhkolistnih solat, ki jih sejemo neposredno na prosto. Izkušeni vrtnarji pravijo, da je treba krhkolistne sorte sejati v začetku septembra in oktobra, mehkolistne pa sredi obeh mesecev. Najpogostejše krhkolistne sorte so posavka, vegorka in pariška, mehkolistne pa nansen in zimska rjavka, ki ima na temno zelenih listih rjave pege. Za čim bolj pisan, raznolik pridelek posejmo čim več sort.
Jeseni posejemo, spomladi presajamo
Solata potrebuje hranljivo zemljo, vendar je ne gnojimo s hlevskim gnojem, temveč s kompostom ali organskim gnojilom. Do zime solata požene nekaj listov in oblikuje rozeto ter v tej fazi prezimi. V drugi polovici februarja se začnejo prebujati korenine in kmalu začne rastlina bujno poganjati. Glave razvije aprila in maja. Takrat je tudi čas za rahljanje in po potrebi okopavanje zemlje ter za redčenje posevka in presajanje. Da bi si olajšali opisana opravila, zimske solate sejemo v vrste, ki naj bodo 30 centimetrov vsaksebi, sejemo v plitve brazde. Solata je za pridelavo nezahtevna rastlina, ki se dobro razume s tako rekoč vsemi vrtninami, edino s peteršiljem nista za skupaj. Najbolje pa ji bo v družbi čebule, zelja, špinače, blitve, korenja, ohrovta, mete in cvetače.
Da je ne zebe, jo pokrijemo
Zimska solata sicer dobro prezimi, vendar je v hladnejših krajih bolje, če jo zaščitimo. Posevek pokrijemo z vrtno kopreno ali s tunelom, v res hudi zimi pa prek osnovne zaščite naložimo še smrekove veje. S pokrivanjem lahko spomladi uravnavamo dozorevanje solate. Tako jo bomo lahko pobirali sproti, kakor bo dozorevala. Vedeti namreč moramo, da solata rada uide v cvet, zato jo moramo rezati res pravočasno. Ko jo razredčimo in okopljemo, je del pokrijemo s kopreno, tista bo dozorela prej, preostala pa bo počakala, ne da bi šla v cvet.
