Najbolj čarobni izleti se zagotovo zgodijo, ko gremo kam prvič. Posebno in tudi, če se podamo po Sloveniji. Izberimo svoj potep in se imejmo res lepo. Tako kot je lahko samo še v pravljicah.
Pravljični potep
Matična knjižnica Kamnik in založba Sidarta sta izdali družinski izletniški vodnik Kamniške pravljične poti avtorice Irene Cerar. Vsebuje 20 izletov po Kamniku in okolici, ki so pokrajinsko in kulturnozgodovinsko izjemno raznovrstni. Poti vodijo do razvalin in ohranjenih gradov ter številnih cerkva. Obiščemo lahko mlin, pijemo vodo iz pravih izvirov in hodimo ob šumečih potokih, rekah in slapovih. Spoznajmo tudi alpske doline, plezajmo po skalah in balvanih, pokukajmo v temačna korita, soteske in jame... Povzpnemo se lahko na razgledne vrhove in pohajkujemo po planinah, kjer poleti še pasejo. Izhodišče za vsak potep je ljudska pravljica ali povedka, izlet pa nas popelje na kraje, omenjene v zgodbi, ki so dodatno predstavljeni s kakovostnimi fotografijami, preglednim zemljevidom ter opremljeni z vsemi potrebnimi podatki za pripravo in izvedbo »pravljične poti«. Predlagani izleti so različnih težavnostnih stopenj, od kratkih in nezahtevnih sprehodov do planinskih izletov v sredogorje, zato v vodniku vsaka družina najde svojim izkušnjam in željam primeren cilj.
Z vlakom po češnje
Praznik češenj je v Goriških brdih vsako leto največji krajevni praznik, ki pritegne številne obiskovalce. Dogodek je poln etnoloških vsebin, kulturnih in športnih prireditev ter zabave za vse generacije. Posebno doživetje pa je, če si za prevoz privoščimo muzejski vlak, ki odpelje z Jesenic, mimo Bleda in Bohinja proti postaji Kanal, kjer izstopimo. Pogledi na Blejsko jezero, na številne soteske in grape, vožnja skozi predore, med katerimi je najdaljši dolg kar 6327 metrov, ustavljajo čas. Na vlaku so vodniki in animatorji, ki skrbijo za dobro vzdušje in postrežejo z informacijami. Na železniški postaji v Kanalu počakajo avtobusi ter popeljejo ob Soči mimo Anhovega in Plav, v skrajno zahodno slovensko deželo Goriška brda, med slikovite vasice, vinograde in sadovnjake. Na poti do Dobrovega je postanek ob 23 metrov visokem razglednem stolpu v Gonjačah, s katerega se Brda razprostrejo kot na dlani in z malo sreče tudi prelep razgled na Furlanijo, Julijske Alpe in Dolomite, Vipavsko dolino in Kras. Na poti domov pa si nikakor ne pozabimo zatakniti para češenj za uho.
Ranč Aladin
V zaledju dolenjskih gričev, posejanih z žlahtno vinsko trto in ob katerih se bohotijo dolenjske zidanice, stare tudi več kot sto let, stoji kraj, poimenovan Mirna. In prav ob vhodu v Mirnsko dolino je vasica, kjer stoji ranč Aladin, ki se imenuje po največji živali na posestvu, dvogrbi kameli. Skupaj z njo na ranču domujejo domače in divje vrste živali s skoraj vseh celin sveta. Med njimi kamerunske ovce, zajčki, pavi, pegatke, kokoške, papige, srnica, kenguruji, rakuni, navadni jeleni, ježevci in himalajske koze. Poleg ogledov živali gospodarji ranča ponudijo prostor za piknik za 15 oseb, prevoze, ne manjka pa niti bogate kulinarične ponudbe. Med vikendi in počitnicami so organizirani otroški tabori. Za avanturiste pripravijo tudi nekaj adrenalina s streljanjem z barvnimi kroglicami, lahko pa se podajo na potepanje po bližnjih gozdovih ali na vožnjo s kolesom po označenih kolesarskih poteh po Mirnski dolini. Če bi želeli ostati kak dan dlje, so na voljo tudi sobe v gostišču. Novost je še turistična ponudba v zidanicah, ki ponujajo vse za prijetno preživljanje prostega časa. Vstopnina? Zaželeni so prispevki, s katerimi pomagamo pri nakupu hrane za živali.
