IN MEMORIAM

Hvala mojemu egu

Objavljeno 18. avgust 2016 12.20 | Posodobljeno 18. avgust 2016 12.21 | Piše: Petra Godeša

Letos je baklo na odprtju olimpijskih iger v Rio de Janeiru nosil dr. Ivo Pitanguy, 93-letni plastični kirurg.

"Trpljenje posameznika ni v sorazmerju z njegovo deformacijo, temveč z nelagodjem, ki ga to povzroča v življenju."

Na vozičku je ob pomoči spremljevalcev ponosno držal ogenj zmage in skupnosti pred občinstvom, ki ga je ljubilo. Doktor Pitanguy je umrl le dan za tem, njegovo telo, izmučeno od bolezni ledvic, ni preneslo srčnega infarkta. Brazilija je izgubila velikana estetike, mojstra, ki je državo postavil na zemljevid sveta kot središče plastičnih operacij, kar je v deželi, ki izredno ceni lepoto, velik dosežek. Brazilska zadnjica izpod rok dr. Pitanguyja, okrogla in pokončna, je obnorela plaže, pri slavnem zdravniku naj bi se mudili tudi Zsa Zsa Gabor, Sophia Loren, Brigitte Bardot, Jackie Onassis in Frank Sinatra. A lepota slavnih ni bila tisto, za kar se je zavzemal, temveč je menil, da je »cilj plastičnih operacij pravzaprav transcendentalen, saj poskušajo uravnotežiti telo in duha, čustva in razum. Težijo k harmoniji, ki omogoča posamezniku sožitje med lastno podobo in vesoljem, ki ga obdaja.«
Največji pretres v poklicni karieri je doživel leta 1961, ob nesreči cirkuškega šotora, ki je goreč zgrmel na 2500 gledalcev v mestu Niterói. Še tedne po nesreči je pomagal opečenim žrtvam, kar ga je tako zaznamovalo, da je vse življenje ob delu s slavnimi in bogatimi opravljal brezplačne operacije za tiste, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti.

Operacije duše

Ko je pojasnil, »trpljenje posameznika ni v sorazmerju z njegovo deformacijo, temveč z nelagodjem, ki ga to povzroča v življenju«. Na začetku kariere je naletel na ovire pri sprejemanju estetske kirurgije v strokovnih krogih, in čeprav je razumel pomembno vlogo medicine pri reševanju življenj, je opažal, da vlada nerazumevanje na področju vizualnih nepravilnosti in stigme, ki jo te v življenju ljudi povzročajo. Na kongresu v domovini je nekoč celo izjavil, da »estetska kirurgija prinaša tako zaželeno zadovoljstvo tistim, ki trpijo zaradi izdaje narave«.
Poklicno pot je začel kot vodja oddelka za opekline in rekonstrukcijske operacije v bolnišnici Souza Aguiar v Riu, nato se je po višjo izobrazbo odpravil v ZDA, Pariz in London ter prinesel tehnike nazaj v Brazilijo in tam kmalu postal kulturna ikona. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so bile lepotne operacije v Braziliji redkost, velik del uspeha njihove popularizacije gre pripisati dr. Pitanguyju in njegovemu trudu, ljudem dokazati, »da operacije segajo globlje kot le pod kožo, dotaknejo se same duše«.

Vsak ima pravico do lepote

Sčasoma je odprl lastno kliniko in bolnišnico, izšolal kar 586 kirurgov in sprejel na tisoče drugih, ki so k njemu prišli na krajša izobraževanja. Kot profesor oddelka za plastično kirurgijo na katoliški univerzi v Riu in Inštituta Carlos Chagas je združil lastno kliniko z 38. oddelkom Svete hiše usmiljenja v Riu, bolnišnice za revne, s čimer je razvil pionirsko strukturo strokovnega izobraževanja. Poleg tehnik in veščin je bilo bistvo šolanja filozofija, ki poudarja načelo, da imajo prav vsi pravico do lepote, obenem pa kozmetične operacije jemlje kot enakovredne tistim, ki jih opravljajo po nesrečah, saj oboje zdravijo psihološke težave, kot je nizka samozavest. Vse življenje je opravljal operacije pro bono, zdravniki na njegovi kliniki so imeli točno določen dan, ko so sprejemali paciente iz revnejših slojev. Za delo na svojem področju je bil celo počaščen z nagrado kultura za mir, podaril mu jo je sam papež Janez Pavel II.

Mentor z druge strani sveta

Priložnost dela z znamenitim kirurgom je imel tudi slovenski estetski kirurg dr. Franc Planinšek, na katerega je dr. Pitanguy naredil velik vtis: »Pri Pitanguyju sem preživel mesec dni na izobraževanju, tja sem odpotoval v lastni režiji med dopustom, tako zelo sem si želel njegovega znanja. Vsekakor je eden od učiteljev, ki so mi dali največ, resnično je bil legenda! In velik humanist, iskreno se mu je zdelo, da ima vsak pravico do lepote, zato je bogatim mastno zaračunal operacije, da je lahko operiral tudi revne. Veste, kar je lepo v Braziliji, je lepo povsod. Niso Brazilci tisti, ki so operacije naredili sprevržene, Američani so. Pitanguy je bil znan po operaciji pomanjšave dojk, takrat je bil ideal takšen, da so ženske z njimi lahko plesale salso! Letošnje oIimpijske igre so pravzaprav poklon lepoti, oni so narod, ki svetu prinaša lepoto. Tega se zaveda premalo ljudi.«

Družinski človek

Dr. Pitanguy je več kot petdeset let preživel v zakonu z Marilu, s katero sta vzgojila štiri otroke, Iva, Giselo, Helciusa in Bernarda, ter pet vnukov, Iva, Mikaela, Pedra, Rafaela in Antonia Paula. Svojo humanistično in altruistično naravo je pripisal ljubeči družini in trdnim prijateljskim vezem. Oboževal je naravo, kot otrok naj bi po ulicah Bela Horizonteja, kjer je odraščal, korakal z udavom okoli vratu. Kasneje je celo ustvaril zavetišče v Angri dos Reis v Riu, ki je bilo od 70. let prejšnjega stoletja namenjeno ohranjanju ogroženih živalskih vrst. Dobrodušni mož ni nikoli čutil potrebe po estetski operaciji, za kar se je nekoč zahvalil svojemu egu, ki mu je to omogočil.

 

image

Dr. Franc Planinšek o znamenitem brazilskem kirurgu: 
»Veste, kar je lepo v Braziliji, je lepo povsod. Niso Brazilci tisti, ki so operacije naredili sprevržene, Američani so. Pitanguy je bil znan po operaciji pomanjšave dojk, takrat je bil ideal takšen, da so ženske z njimi lahko plesale salso! Letošnje OI so pravzaprav poklon lepoti, oni so narod, ki svetu prinaša lepoto. Tega se zaveda premalo ljudi.« 

Deli s prijatelji