Zaradi višjih temperatur zraka se bakterije v živilih hitreje razmnožujejo, kar pomeni večje tveganje za okužbe in zastrupitev z živili, in da bi se izognili slabosti, bruhanju in drugim tegobam, je treba upoštevati nekaj pravil.
Ko smo doma
Na prvem mestu je zagotovo higiena – rok, pripomočkov in živil, ki jih bomo pripravili in zaužili; da je treba temeljito oprati vse kose sadja in zelenjave, čeprav je ta z domačega vrta, je jasno, saj je lahko tudi ta kontaminirana. Pri zalivanju se lahko zaradi stika z okuženo vodo nanjo prenesejo celo bakterije salmonele in E. coli. Pod tekočo vodo dobro speremo tudi tisto sadje, ki ga bomo olupili, da ne bi z mikroorganizmi in kemijskimi onesnaževali, ki so na površini lupine, kontaminirali notranjosti, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: »Tudi jagodičasto sadje, zeleno solato in druge vrste sadja ter zelenjave operemo pod curkom pitne vode, kar je bistveno bolj učinkovito kot pranje z namakanjem,« dodajajo.
Ker je vzrok okužb s salmonelo lahko tudi surovo meso, je nujno, da je pred uživanjem dobro toplotno obdelano, zato na pikniku ne posegamo po čevapčičih, ražnjičih in drugih dobrotah, če so v sredini še malce surovi, majonezo, tiramisu in druge dobrote, v katerih so surova jajca, pa pripravljamo le iz tistih, ki so sveža. Njihovo starost ugotovimo s potopom v vodo – sveža ostanejo na dnu posode, stara plavajo na površju.
Živila, ki se tudi sicer hitro pokvarijo, denimo jajca, mlečni izdelki, že v trgovini spravimo v termovrečko ter jih doma čim prej pospravimo v hladilnik, če pa v njem ali shrambi opazimo plesniva in gnila živila, morda z nenavadnim vonjem, jih moramo čim prej zavreči, da se mikroorganizmi ne širijo naprej.
Svežo hrano shranjujemo v hladilniku ali zamrzovalniku, in sicer ločeno, po možnosti v nepredušnih posodah, da se izognemo neprijetnim vonjavam. Ker bakterije za razmnoževanje potrebujejo vlago, za posušena živila, denimo stročnice, orehi, kruh in neprekuhane žitarice, velja, da jih je varneje hraniti pri sobni temperaturi. Konzerve lahko hranimo pri sobni temperaturi le tako dolgo, dokler jih ne odpremo – nato vsebino takoj zaužijmo ali jo stresemo v čisto pokrito posodo in shranimo na hladnem mestu. Hrane ne puščamo v odprti konzervi.
Ko smo na poti
Ko gremo na pot, na dopust, živila, ki so obstojna pri sobni temperaturi, vedno prenašamo v originalni embalaži, ki ščiti pred zunanjimi onesnaževali in neposredno svetlobo, tista, ki morajo biti shranjena pri nizkih temperaturah (mleko in mlečni izdelki, delikatesna živila, toplotno obdelana živila, pripravljena za zaužitje, sveže meso itd.), pa prenašamo v hladilni torbi, ki zagotavlja primerno temperaturo.
Pri daljšem potovanju je priporočljivo, da vzamemo s seboj dve hladilni torbi: pijačo in živila, ki jih bomo zaužili na poti, shranimo v priročno, ločeno od preostalih živil. Pred uporabo ju temeljito očistimo, da preprečimo morebitno onesnaženje živil med prevozom. Hitro pokvarljiva živila, ki so bila predhodno shranjena v zamrzovalniku in hladilniku, shranimo v ohlajene hladilne torbe tik pred odhodom.
Pakirana morajo biti v čisti, neprepustni in zanje primerni embalaži. Surova shranjujemo ločeno od kuhanih in delikatesnih ter ločeno od tistih, ki jih zaužijemo surova (sadje, zelenjava). Najbolje jih je shraniti v ločeno hladilno torbo ali na dno.
Toplotno obdelana živila (npr. golaž) morajo biti dobro ohlajena, preden jih shranimo v hladilno torbo. Položimo jih nad surove. Na njih damo ohlajena hladilna telesa, nato nadaljujemo po plasteh (živila, hladilna telesa, živila, hladilna telesa), navajajo na NIJZ.
Kako prepoznamo sveže ribe
|
Priporočena temperatura v hladilni torbi je do 5 °C (upoštevamo priporočene temperature proizvajalca). Do vrha napolnjena zadrži nizko temperaturo dlje, zato preostali prazen prostor napolnimo s hladilnimi telesi. Odpiramo jo čim manj pogosto in za čim krajši čas. V avtu jo položimo na najhladnejše mesto, ki naj ne bo izpostavljeno neposrednim sočnim žarkom; poleti je to običajno klimatizirana potniška kabina.
Ko smo na cilju
Ko pridemo na kraj oddiha, iz avta najprej vzamemo hladilno torbo. Če so bila v njej zamrznjena živila, ki so se odtajala, jih porabimo takoj, če imamo toplotno obdelana in pred potovanjem zamrznjena, pa jih pred porabo toplotno obdelamo ali pogrejemo tako, da središčna temperatura doseže najmanj 75 oC (jedi na žlico prevremo). Vso hitro pokvarljivo hrano in toplotno obdelano, ki je bila na sobni temperaturi več kot dve uri, zavržemo.
Povsem brezskrbni ne moremo biti niti v lokalni trgovinici: NIJZ opozarja, da je tudi uživanje sadja in zelenjave lahko vir tveganja za zdravje, zlasti če je porcionirano, predpakirano ali vnaprej pripravljeno.
»Surovo sadje in zelenjava se lahko onesnažita že na polju in sadovnjaku, med pobiranjem pridelka, pri postopkih shranjevanja, prevozu in prodaji ter pri potrošniku. Lahko sta onesnažena z mikroorganizmi, kemikalijami ali tujki,« pravijo in svetujejo, da poškodovanega, gnilega, plesnivega in uvelega sadja in zelenjave ne kupujemo, narezano očiščeno melono, denimo, pa le, če je na pogled sveža, ustrezno pakirana in označena z označbami ter shranjena v hladilniku.
Kaj moramo zavreči? Sadje in zelenjavo dvomljive kakovosti (gnilo, nagnito, plesnivo, uvelo), kuhano, narezano sadje oziroma zelenjavo, namenjeno uživanju, ki ni bila shranjena v hladilniku več kot dve uri, sadje oziroma zelenjavo, ki je bila v stiku s surovim mesom, piščančjim mesom ali ribami in ki se pozneje ne bo toplotno obdelala.