Proizvajalci avtomobilov nas nenehno zasuvajo z visoko zmogljivimi avtomobili, ki so bili skrbno načrtovani in izdelani tako, da pospešujejo še hitreje od predhodnikov. Številne avtomobilske znamke v razvoj superšportnih vozil vlagajo zajetne vsote denarja. Velike tovarne imajo oddelke za raziskave in razvoj, ki s pomočjo najnovejše tehnologije izboljšujejo aerodinamiko vozila, zvišujejo zmogljivost motorja in znižujejo težo vozila, da na koncu izdelajo resnično hiter avtomobil. Nekateri proizvajalci so pripravljeni celo delati z izgubo, da bi le izdelali ultimativni avto. Lep primer je bugatti veyron, ki kljub astronomski ceni z vsakim prodanim primerkom v resnici pridela kakih pet milijonov evrov izgube, če se upoštevajo vsi razvojni in proizvodni stroški.
Najhitrejši pospeškarji
Pa poglejmo, kateri avtomobili so v svetovnem vrhu po pospeških od nič do sto kilometrov na uro. Med prvaki so zelo različne znamke: od velikih tovarn, kot so Ford, Audi in Chevrolet, pa do butičnih proizvajalcev, kot sta Ariel in Koenigsegg.
29,4 sekunde porabi tata nano do 100 km/h, a zato stane okoli 2500 evrov.
Na vrhu seznama spletnega avtomobilističnega portala zeroto60times.com je električni dirkalnik AMZ grimsel electric race car (2016), ki do stotice pribrzi v 1,5 sekunde, sledi pa mu infiniti formula 1 red bull RB110 (2015), ki je počasnejši za dve stotinki. Tretje mesto zaseda ford SVT boss mustang 10.0L concept (1994), ki do stotice pridrvi v 1,9 sekunde. Le sedem stotink sekunde za njim je chevrolet corvette lingenfelter 427 twin turbo (2002), ki mu za ovratnik z 2,2 sekunde diha hennessey dodge viper venom 1000 TT (2002).
Desetinko sekunde več do stotke porabijo ariel atom 500 V8 (2012) in porsche 918 spyder (2014), bugatti chiron (2017), tesla model S P100D ludicrous plus (2017), v uvodu omenjeni bugatti veyron EB 16.4 (2009) pa do stotice porabi 2,4 sekunde. Med superšportniki, ki do 100 km/h porabijo poltretjo sekundo, so: koenigsegg one (2015), caterham seven R600 (2013), hennessey venom GT (2012), mclaren P1 GTR (2016), porsche 911 turbo S (2017), medtem ko audi R8 V10 plus (2017), ferrari laferrari (2014) in pagani zonda R (2010) do stotice porabijo 2,6 sekunde.
In še najpočasnejši...
Med počasnelami so tako stari klasični avtomobili kakor sodobna vozila, kot sta mia electric car in tata nano. A samo zato, ker je neki avto počasen, to še ne pomeni, da ga avtomobilski novinarji ne bodo marali. Tata nano, denimo, je bil zasnovan s ciljem, da bi sestavili najcenejše možno vozilo, in ne zato, da bi dosegal hitrostne rekorde. Nano se namreč prodaja za (preračunano) dobrih 2500 evrov, kar pomeni, da si ga bodo lahko privoščili tudi v državah v razvoju.
Za najpočasnejši avto iz baze podatkov zeroto60times.com velja mia electric car (2012), ki se do stotice privleče v 30 sekundah. Za desetinko hitrejša sta klasična triumph herald 948 (1960) in triumph renown (1952), medtem ko je Austinov mini cooper 850 MK (1959) do stotice priropotal v 29,6 sekunde. Tata nano (2009) do 100 km/h porabi 29,4 sekunde, triumph mayflower (1950) pa 27,9 sekunde. S 27 sekundami do sto mu sledi tata nano twist XT (2014), medtem ko fiat 850 idromatic (1968) to hitrost doseže v 25,4 sekunde, triumph 1800 roadster (1946) pa v 25,1 sekunde.
