PARKIRIŠČE

Hibridi s priključkom

Objavljeno 13. oktober 2014 19.30 | Posodobljeno 13. oktober 2014 19.30 | Piše: Gašper Boncelj
Ključne besede: hibrid

Najbolj obetajoča veja alternative?

Iskanje nečesa, kar bi uspešno nadomestilo klasične pogonske tehnike, ni od včeraj, o tem, kako resno in kako močno se k temu pristopa, pa bi prav tako lahko dolgo razpravljali. Čeprav počasi, a stvari na tem področju se vendar premikajo, le da so poudarki v zadnjem času nekoliko drugačni. Avtomobili s hibridnim pogonskim sklopom so doslej veljali za vmesno postajo na poti do izdelkov, ki ne bodo imeli nobenih emisij (baterijski električni avtomobili, vozila na gorivne celice oziroma vodik), zdaj pa je vedno več signalov, da bodo imeli hibridi dolgotrajnejšo vlogo, še posebno ker se resno nadgrajujejo z možnostjo priklopa na zunanje omrežje oziroma polnjenja na običajni električni vtičnici.

To so avtomobili, ki kombinirajo delovanje motorja z notranjim izgorevanjem in električnega motorja, hkrati pa so sposobni nekaj deset kilometrov prevoziti le na električno energijo. Ko je zmanjka, lahko še naprej delujejo kot hibridi in imajo kot celota velik doseg. Električno energijo shranjujejo v akumulatorjih, ki so večinoma iz litij-ionskih celic; polnimo jih lahko na hitrih polnilnih točkah ali na povsem običajni 230-voltni vtičnici, za kar potrebujemo več časa, recimo čez noč ali pa vsaj med službo.

Ponudba se veča

Tovrstni avtomobili so se pojavljali že kar nekaj časa nazaj, v polpretekli zgodovini pa se je o njih pogosteje začelo govoriti pred približno desetletjem, ko so v Ameriki ljubitelji Toyotinega hibridnega priusa model predelovali, tako da so ga lahko tudi polnili na elektriko in mu omogočili podaljšan doseg. Največji proizvodni skok so na tem področju po svoje presenetljivo znova naredili Američani, ko so leta 2008 predstavili model chevrolet volt, ki so ga v Evropi tržili kot opel ampero. V tem delu sveta sicer ni požel velikega uspeha, a bo morda drugače, ko pride prihodnje leto na trg povsem nova generacija.

Njegovo uporabniško zasnovo so nadgradili in proizvodno izvedli nekateri drugi vodilni proizvajalci. Toyota je na primer iz priusa tudi v tovarniški izvedbi že pred časom pripravila priusa plug-in, v veliko večjo tovrstno ofenzivo pa je krenila skupina Volkswagen. Letos sta na trg zapeljala prva tovrstna modela – golf GTE in audi A3 sportback e-tron –, ki kombinirata 1,4-litrski bencinski prisilno polnjeni štirivaljnik ter manjši električni motor. Prihajajo še novi tovrstni izdelki, denimo VW passat GTE ter plug-in izvedbi audija A8 in Q7.

Mercedes-Benz je priključnega bencinskega hibrida najprej predstavil na vrhu svoje ponudbe, in sicer v največji in najprestižnejši limuzini – S500 plug-in hybrid, v kateri električni motor pomaga bencinskemu šestvaljniku. Postopoma bo tehniko vgrajeval v manjše izdelke, tudi v dokaj množični razred C.

Kaj pa poraba?

Pri priključnih hibridih poraba ni tako izjemno nizka, kot pravijo podatki, pridobljeni po popolnoma nerealističnem evropskem merilnem standardu (NEDC), a je vseeno dokaj ugodna: golfa GTE lahko v praksi okrog 40 kilometrov vozite le na elektriko, potem deluje kot hibrid in troši okoli štiri litre na 100 kilometrov. Pri novem zelo velikem večjem mercedesu S500 plug-in znaša povprečje 6,5 litra, samo električni doseg je okoli 30 kilometrov.

Priključni hibridi odganjajo strah glede dosega, ki je prisoten pri strogo električnih avtomobilih. Imajo kakšno slabšo lastnost? Zaradi akumulatorjev so v vseh primerih prtljažniki nekoliko manjši, avtomobili so zaradi podvajanja pogonskih sklopov v povprečju težji in predvsem dražji. Golf GTE npr. velja 36 evrskih tisočakov, dobro opremljeni bencinski golf vsaj 10.000 manj. Je pa res, da je doslej za priključne hibride kupcu država v obliki eko subvencije »vrnila« 3000 evrov.

Priključne hibride pripravlja (ali jih že ima) še kar nekaj imen, npr. Volvo, Ford ali Mitsubishi, kot kaže, pa se zanje ogrevajo tudi francoski proizvajalci. Najbolj Renault, ki je doslej izrazito stavil na baterijske električne avtomobile, te dni pa na razstavi v Parizu razkazuje napredno študijo eolab. Ta je menda resna zamisel zelo lahkega manjšega avtomobila v velikosti clia, ki ga poganja kombinacija le trivaljnega bencinskega motorja in električnega pogona, akumulatorje pa je mogoče polniti na vtičnici. 

Deli s prijatelji