Slovenska planinska društva upravljajo 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 164 oskrbovanih planinskih koč, ki so gostoljubna postojanka planincev večinoma v toplejših mesecih, več kot tri četrtine, predvsem nižje ležečih in lažje dostopnih, pa je stalno ali občasno odprtih tudi pozimi. Planinska zveza Slovenije za spodbudo k manjši okoljski obremenitvi gorskega sveta ter privabljanju otrok in staršev na koče podeljuje certifikata okolju (od leta 2012) in družinam prijazna planinska koča (od 2013), s katerima se lahko pohvali že 47 slovenskih koč, tudi novinke, ki so certifikate prejele februarja.
V hribe z otroki
Planinske koče s svojim obratovanjem pomenijo tudi obremenitev za okolje, zato je potreben kompromis med udobjem in skrbjo za okolje, saj tuši, ogrevane sobe in velik izbor jedi povzročijo več odpadkov, potrebujejo več energije itd. Cilj projekta Okolju prijazna planinska koča je zagotavljati do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje koč, projekta Družinam prijazna planinska koča pa privabiti v koče otroke in njihove starše ter poskrbeti, da se bodo dobro počutili in se radi vračali. Obisk gora z otroki je hkrati priložnost za varnejše uvajanje najmlajših v gorski svet, za odrasle pa za drugačno doživljanje gora.
Več kot 160 oskrbovanih koč Med 164 oskrbovanimi kočami jih je v zimskih mesecih stalno ali občasno odprtih 121, večinoma nižje ležečih in lažje dostopnih – stalno odprtih je 58, od tega 25 vse dni v tednu, ostalih 33 pa vse dni razen ob ponedeljkih oziroma torkih. Pozimi je odprtih tudi 11 koč v visokogorju, več informacij je objavljenih na spletni strani Planinske zveze Slovenije. |
Planinsko društvo Tržič že pozna dodano vrednost certifikatov, saj je Planinski dom na Zelenici med prvimi pridobil oba certifikata, letos pa sta se med do družin prijazne planinske koče vpisali še dve njihovi postojanki, ki ju upravlja društvo: Dom na Kofcah (1488 m) in Dom pod Storžičem (1123 m). »Certifikate dojemamo kot dodatno promocijo, družine se velikokrat na osnovi tega odločijo, kam bi šle na izlet, in navsezadnje je naše poslanstvo, da se prilagodimo obiskovalcem,« poudarja predsednik PD Tržič Uroš Ahačič.
Tumova koča na Slavniku (1018 m) je novinka v tej druščini, ki je letos tudi uradno postala tako do okolja kot do družine prijazna planinska koča. »Ker je planinska koča moteč element v naravi, želimo ta vpliv minimalizirati, poskušamo imeti čim bolj odgovoren odnos do naravnega okolja,« pove predsednik OPD Koper Aldo Zubin. »Hkrati se trudimo, da se obiskovalci pri nas dobro počutijo, saj je Slavnik priljubljen med družinami, želimo tudi poskrbeti, da se zabavajo otroci, ker se samo s hojo ne vedno.«
Vlaganja se povrnejo
Leta 2015 so najprej zgradili čistilno napravo ter posodobili notranjo inštalacijo, s čimer so zagotovili normalen higienski standard. »Ker imamo le kapnico, z vodo še vedno varčujemo. Posodobili smo kuhinjo in montirali plinohram, s čimer smo povečali varnost in se izognili pogosti vožnji plinskih jeklenk iz doline. Uporabljamo do okolja prijazna čistila, varčujemo z energijo, uporabljamo varčne žarnice, na straniščih imamo senzorje... Uredili smo tako okolico kot notranjost koče, za otroke smo uredili igralni kotiček in zabavne pripomočke in igrala zunaj, na voljo je prostor za previjanje, v sobah smo namestili peči, da lahko na toplem prenočijo tudi v mrzlem delu leta, prilagodili smo jedilnike in predvideli manjše porcije.« Koča je načeloma odprta ob koncih tedna, če se najavi večja skupina, pa tudi kateri dan vmes.
moramo
pustiti okolje
takšno, kot
smo ga dobili.
Oba certifikata je pridobil tudi Planinski dom Košenjak (1169 m), ki ga upravlja PD Dravograd. »Ves čas se trudimo, da na koči ustvarjamo prijetno okolje za otroke in družine, lani smo poskrbeli za postavitev zunanjih igral, na domu izvajamo programa Ciciban planinec in Mladi planinec,« razloži predsednik PD Dravograd Marjan Epšek. »Iz vsega tega se je rodila ideja, da izpolnimo pogoje za oba certifikata. Veliko nam pomeni, da se obiskovalci prijetno počutijo v našem okolju, kjer jim lahko ponudimo sprehajalne poti in neokrnjeno naravo, saj je bil Košenjak v obdobju Jugoslavije zaprto območje. Zavedamo se, da moramo zanamcem pustiti okolje, kot smo ga dobili, zato smo se odločili za izgradnjo male biološke čistilne naprave, ki je najvišje ležeča čistilna naprava v občini. Poleg tega smo poskrbeli za manjšo porabo vode, imamo varčne žarnice, načrtujemo tudi sončne kolektorje.«
Samo s primerno opremo
Pozimi, ko so predvsem višje ležeče planinske koče zaprte, dnevi krajši, temperature nižje in snežne razmere spremenljive, je treba temu prilagoditi opremo in planinske cilje. »Odpravite se na ture, ki ste jim kos, naj vas ne zavedejo objave na družabnih omrežjih,« opozarja gorski reševalec Matjaž Šerkezi. »Za uspešno turo je ključna dobra priprava. V gore se odpravimo le s primerno opremo, ki jo moramo znati uporabljati. Obvezen pripomoček so še vedno cepin in dereze ter lavinski trojček (lavinska žolna, aluminjasta lopata in sonda), na glavo spada čelada.
Kot še dodaja, je bilo v zadnjem mesecu nekaj primerov posameznikov, ki so se poškodovali v tujini in niso imeli ustreznega zavarovanja za reševanje v gorah: »Kakovostno zavarovanje je že zajeto v članarini Planinske zveze Slovenije – za tujino priporočamo članarino A, saj je v članarini B vključeno samo 3000 evrov za stroške reševanja v tujih gorah, svetujemo pa še sklenitev dodatnega turističnega zavarovanja Coris, ki je za člane PZS pol ceneje.«
