Spacetourer, ki se je rodil v industrijski navezi Citroëna, Peugeota in Toyote, pelje na tržni parket s tremi karoserijskimi dolžinami, dvema medosnima razdaljama in precej širokim naborom opreme. Vanj lahko štejejo usnjeno oblazinjenje, panoramska streha in poslovna zasnova sedežev z raznovrstnimi naslonjali, mizicami in podobnimi pritiklinami. Na drugačne, bolj racionalne strune igra izvedba feel z druge strani opremske pahljače, kjer streže navzven oblikovno prikupen in navznoter precej praktičen kombi bolj racionalno obarvanim željam in potrebam.
Enoprostorska zasnova
Razlogov za tovrstno razmišljanje ni malo! Marsikaj se začne s prostorom, o katerem velja omeniti, da gre v danem primeru za srednje veliko izvedbo kombija s skoraj pet metrov dolgo karoserijo, osmimi sedeži in konkretno potovalno željo. Prednja sedeža sta zajetna, enako velja za tiste v drugi in tretji vrsti. Za zadnje tri doplačaš dobrih tisoč evrov. So pa vsi preprosto vzdolžno pomični, naklonsko nastavljivi in odstranljivi. Vse skupaj ni izziv niti za osnovnošolskega otroka. Zahtevnejše je le njihovo prenašanje, ki ne šteje med damska opravila. Masa enojnega sedeža je znosna, za dvojnega s skupnim sedalnim delom in ločeno pomičnima hrbtnima deloma vsaj načeloma potrebuješ pomoč. So pa zato lahko zelo lahkotna za dodatnih 848 evrov elektrificirana drsna stranska vrata. Njihov pomik sprožiš s stikalom na armaturni plošči, s tistim ob zadnjih vratih, z dotikom kljuke ali nežnim dotikom noge ob stranico zadnjega odbijača. Po domače povedano, vanj rahlo brcneš in že se (vsaj večinoma) vrata odprejo ali zaprejo, čeprav imaš roke polne nakupovalnih vrečk.
| |
Plastična poplava
Če pričakujete, da bo v tem francozu občutek takšen kot v limuzinah, se motite. Tu ni prostora za mehke, dišeče in voljne materiale. Spacetourer je na pogled in otip zelo plastičen. Beseda teče predvsem o trdi plastiki in ne gre spregledati, da je to namensko precej fizikalen avtomobil. Je pa spacetourer sodobno opremljen z novodobnimi tehnologijami. Na sredinskem delu armaturne plošče stoji 7-palčni zaslon z upravljanjem na dotik z avdionapravo, telefonom in 3D-navigacijo, za katero je treba seči v žep po 900 evrov. Vsaj omembe vreden razmislek velja doplačilni vzvratni kameri. Brez nje si precej nebogljen med parkirnimi manevri! Pa še marsikaj varnostno obarvanega dobiš, če si lahko privoščiš. Potnike bodo sicer bolj kot slednje navduševali ločena klimatizacija za prednji in zadnji del kabine, poplava manjših in večjih odlagališč in recimo štiri vtičnice z napetostjo 12 V za polnjenje mobilnih naprav.
Motorna uglajenost
Prijeten in zelo vozen je spacetourer v izvedbi z 2,0-litrskim dizlom, prednjim pogonom, 150 konji in uglašenim 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, ki drsi med prestavami nežno in brez zatikanja. Nič manj uglašen ni štirivaljni dizel, ki se zlahka primerja s tistimi pri bolj limuzinskih avtomobilih. Podobno velja za zmogljivosti. Na avtocesti nisi najhitrejši, a končnih 170 km/h ni mačji kašelj. Čeprav pokaže merilnik dosti več! Primerjava z osebnimi avtomobili se nadaljuje med ovinki. Je že res, da je to precej težji in po merah okornejši kombi, a je spacetourer vozniško sproščen in nič naporen. Pomembno vlogo igra pri tem platforma, ki spominja na prednji del C4 picassa. Da gre v osnovi vendarle za gospodarsko vozilo, se kaže predvsem na luknjah in med vožnjo čez ležeče policaje, kjer kaže neobteženi galec kar nekaj vzmetne nervoze. Občutek spremeni obtežitev, ki je je lahko za največ tisoč kilogramov. Takrat se vzmetni elementi rahlo podajo in bolj harmonično izničujejo neravnine.
Spacetourer je lahko za marsikatero veliko družino zanimiva protiutež klasičnim in bolj avtomobilsko naravnanim enoprostorskim vozilom. V primerjavi z njimi manjka francozu nekaj uglajenosti in notranjega stila, a ko nastopi vprašanje prostora, mu težko najdeš ustrezno konkurenco med osebnimi avtomobili.
