Z malo spretnosti in vztrajnosti bomo vse poletje uživali v mladem, hrustljavo zapečenem domačem krompirčku. Da bi pridelali kolikor toliko spodobno debelega, moramo izbrati primerno posodo.
Leseni čeber, sod ali vreča iz jute
Lahko je odslužen leseni čeber, sod ali plastični lonec za rože, pravzaprav kakršna koli posoda ali celo plastična vreča za smeti, pomembno je le, da je dovolj velika in da ima na dnu luknje, skozi katere bo lahko nemoteno odtekala odvečna voda, če ga preobilno zalijemo.
Posoda naj bo visoka najmanj 30 centimetrov, za en gomolj pa potrebujemo dobrih deset litrov prostornine. Ker se iz pridelka iz enega gomolja ne bomo ravno pošteno najedli, izberimo večjo, če nam le prostor omogoča.
Gojenje krompirja v posodah je dokaj preprosto, čeprav se tudi tu, podobno kot na vrtu, ne gre zanašati na srečo. Treba ga je nenehno opazovati in brkljati po miniaturnem vrtičku.
Vsaj 10 cm visoki poganjki
Začnemo tako, da na dno posode nasujemo vsaj 20 centimetrov vrtne zemlje, ki smo jo pomešali s kompostom ali hlevskim gnojem. Na mešanico položimo ustrezno število gomoljev semenskega krompirja, med katerimi naj bo razdalja kakih 40 centimetrov.
Na gomolje, najbolje, da jih pred sajenjem nakalimo, nasujemo približno 15 centimetrov debelo plast prsti ter zalijemo. Ko poganjki po nekaj dneh prilezejo na plan, počakamo, da dosežejo višino kakšnih 10 centimetrov.
Takrat jih zasujemo z novo zemljo čisto do listov, podobno kot osipavamo krompir na gredi. Počakamo, da spet poženejo, in postopek zasipavanja ponavljamo, dokler ne pridemo do vrha posode. Ves čas rasti krompir po potrebi zalivamo, vendar res pazimo, da ne preveč, da nam pridelek ne bo zgnil, preden bo sploh zrasel.
Gomolje izkopavamo sproti
Velja pravilo, da gomolji dozorevajo, ko se listje in steblo začno barvati rumeno, kar bo, odvisno od sorte, dva do tri mesece po sajenju. Izkopavamo jih sproti, kakor jih bomo uporabili v kuhinji.
Pazimo, da jih pri tem ne poškodujemo, zato si namesto z lopatko pomagajmo kar z rokami.
Na balkonu kajpak ne bomo gojili krompirja, kakor tudi ne druge zelenjave, za ozimnico. Uživali ga bomo sproti, in to čim prej, zato je bolje izbrati zgodnje sorte, katerih vegetacijska doba je 55 do 60 dni, medtem ko pri poznih sortah na pridelek čakamo kar 100 dni.
O sortah in njihovi uporabnosti smo pisali v prejšnji številki, tokrat omenimo le adoro in marabel, ki ju poleg zgodnje dozorelosti odlikuje obilen pridelek.
Izkušnje kažejo, da vrtnine niti v posodah niso varne pred boleznijo, zato naj nas ne preseneča, če bomo na balkonu petega nadstropja v bloku na listih krompirja našli koloradskega hrošča ali plesen.
Oboje lahko preženemo brez kemije, hrošča preprosto poberemo, proti plesni pa škropimo z naravnimi pripravki, najbolje na osnovi njivske preslice.
Balkonski kolobar
Ker je za uspešno gojenje krompirja izjemno pomemben kolobar med vrtninami, se tega držimo tudi pri vrtnarjenju na balkonu.
To pomeni, da krompirja nikakor ne smemo saditi v isto zemljo kot lani, zato tudi če uporabimo isto posodo, zemljo zamenjamo, posodo pa očistimo.
Zasadimo lahko podporne rastline, ki odganjajo bolezni ali škodljivce, denimo meto, kapucinke, ognjič in žametnico, ki bodo krompirju v korist, balkonu pa v prelep okras.
