O PRAVILNEM NABIRANJU

Gobe nabiramo v pleteno košaro

Objavljeno 15. september 2015 21.00 | Posodobljeno 15. september 2015 21.00 | Piše: Ana Ivanovič

Priljubljena gozdna poslastica ni samo tisti zunanji del, ki ga vidimo in ki mu pravimo goba, temveč je glavni del v zemlji. Ta organizem pravilneje imenujemo gliva. Lahko je tik pod površjem, globlje v zemlji (npr. tartufi), lahko pa tudi v lesu, pod lubjem dreves in na splošno na vseh mogočih in nemogočih mestih.

Škrlatni goban, ena rdečih vrst gobanov. Foto: Ana Ivanovič

Pogosto sem slišala vprašanje, zakaj goba ne raste več, če jo pustiš v gozdu, da bi morda še malo zrasla. Odgovor je precej preprost: ker smo preveč lomastili okrog nje, smo verjetno poškodovali notranji, najpomembnejši del glive, imenovan micelij oziroma podgobje, s tem smo prekinili dovod hrane in ne samo, da ni več rasla, temveč je celo odmrla. Torej smo sami povzročili, da gobe naslednjič nismo več našli, ne majhne ne velike, kar smo po vsej verjetnosti pričakovali. Možni razlog pa je tudi to, da jo je pobral kdo drug.

Kako pravilno nabiramo gobe

Med gobami hodimo previdno in rahlo, da ne poškodujemo podgobja, pa tudi, da jih ne poteptamo. Gobo primemo na spodnji strani beta, jo rahlo zasučemo sem in tja in nato previdno izvlečemo iz zemlje oziroma ločimo od podgobja. Takoj, že na kraju najdbe, jo očistimo. Odrežemo spodnje dele, ki so umazani od zemlje, in porežemo tudi vse črvive ali plesnive dele. Vse odpadke položimo nazaj na mesto, kjer je goba rasla, in jih pokrijemo z listjem ali zemljo.

Najpomembneje pa je, da jih ne polagamo v plastične vrečke, v katerih se nam lahko dobesedno skuhajo, temveč v zračno embalažo, najpogosteje v pleteno košaro. S tem jim pomagamo, da trosi prosto padajo skozi reže košare in se tako sejejo. Pravimo, da smo gobarji, seveda tisti, ki pravilno nabiramo, tudi sejalci gob. Seveda je proces od trosa do gobe precej zapleten in dolg, zato je toliko pomembneje, da varujemo podgobje in ga poskušamo čim manj poškodovati.

imageNabranih gob ne prenašamo naokrog

Zlasti ne hodimo predolgo naokoli, če je le mogoče, se z nabranimi gobami na poti domov ne ustavljamo, ker se začnejo hitro kvariti. Nemalokrat se zgodi, da kdo po »napornem gobarjenju« in zaradi dehidracije potrebuje kaj tekočega, se udobno namesti v kakšni vaški gostilni, nato pa preteče kar precej ur, preden se odpravi domov.

Ker je imel hudo naporen dan, se mu nikakor ne ljubi gob ustrezno shraniti, zato jih da čez noč kar na balkon in si reče, bom že jutri vse nadomestil. Naslednji dan pa najde le plesnivo in črvivo gmoto. Da, to se dogaja. Zato je treba gobe, pa če smo še tako utrujeni, shraniti še isti dan, ko smo jih nabrali. Zapomnimo si tudi to, da so lahko stare, postane ali pregrete (če smo jih nabirali v polivinilne vrečke) škodljive, pa čeprav so vse užitne.

Pa dober tek vam želim pri pripravi takšnih in drugačnih gobjih jedi! In ne pozabite: nabirajte le tiste gobe, ki jih res dobro poznate! 

Deli s prijatelji