Gob ne brcamo in teptamo

Ne odmetavamo odpadkov, embalaže iz polivinila in pločevine, ker se ta ne razgradi, saj bi gozd sčasoma postal pravo smetišče. Ničkolikokrat lahko med drevjem opazimo pravo pokopališče stare šare, od pločevink do starih avtomobilov. Nekateri pač ne spoštujejo narave! Ne bodimo med njimi tudi mi, saj gozd ni kanta za smeti!

Niso krive gobe, če jih ne poznamo!

Ne uničujemo drevja, grmičevja in podrasti, ker s tem uničimo razmere za rast predvsem mikoriznim gobam, ki živijo v sožitju z rastlinami in drevjem. Vsak poseg v naravo, kot je sekanje drevja in grmičevja, ima nepopravljivo škodo za gobe in mikofloro na splošno, saj na posekah gobe nimajo več razmer za rast.

Vsako posekano drevo bi morali nadomestiti z drugim, mladim, in znova ustvariti razmere tako za gobe kot za vse druge organizme, ki živijo v gozdu. Čuvajmo gozdove, saj so pljuča našega planeta!

In najpomembnejše za prave gobarje je, da ne brcamo, teptamo in uničujemo gob, ki jih ne poznamo. Morda pa bo za nami prišel kdo, ki jih pozna, in jih bo morda pobral!

Ne krivimo za svoje neznanje gob, temveč se potrudimo in spoznajmo čim več vrst, tudi strupenih, morda jih bomo potem gledali z drugačnimi očmi in jih ne bomo več uničevali. Niso krive gobe, če jih ne poznamo.

Piki insektov 
in ugrizi živali

Najpogostejše nevarnosti, ki prežijo na gobarje, pa so predvsem piki insektov in ugrizi gozdnih in domačih živali. Med insekti so najnevarnejši klopi, saj prenašajo dve hudi infekcijski bolezni, meningitis in boreliozo. Zaradi ugriza živali pa se lahko okužimo s steklino, če jo seveda ima žival.

V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus, navadni klop. Njegov ugriz je nevaren za človeka, saj lahko prenaša nekatere bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo.

Proti klopnemu meningitisu se lahko cepimo, proti boreliozi ni cepiva. Zato moramo biti pazljivi in opazovati predel ugriza.

Če se pojavijo kolobarji, smo se najbrž okužili z boreliozo, ki pa je v prvi fazi ozdravljiva z antibiotiki. Vsak klop seveda ni okužen. Skrivajo se predvsem v gozdni podrasti in grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu.

Do nadmorske višine 600 m jih je veliko, v višjih legah jih je manj, nad 1000 m pa jih skoraj ne najdemo več. Človek dobi klopa, ko na primer oplazi grmovje, klop pa ga zazna s svojimi čutili. Aktivni so od pomladi pa vse do jeseni. Zato se začetni znaki teh bolezni najpogosteje pojavijo v tem obdobju leta.

Če se bomo zaščitili z repelenti ali se cepili proti meningitisu, bomo imeli veliko možnosti, da klopa sploh ne bomo dobili, če pa že, ob morebitnem ugrizu ne bomo zboleli.

Pazite nase in na svoje zdravje!