Šesti oktober 1955 je bil za francoski Citroën, tovarno, ki smo jo v nekdanji državi imeli vsaj malo tudi za domačo, veliki dan: po nekajletnem delu v popolni tajnosti so obiskovalcem pariškega avtomobilskega salona predstavili model DS 19. Ikona je bila rojena.
Galska boginja
Histerija, ki je spremljala rojstvo citroëna samosvoje oblike z zanimivo in inovativno tehnologijo, za današnje čase ni nekaj izjemnega, v 50. letih prejšnjega stoletja in tisočletja pa je bila skoraj nepredstavljiva. V 45 minutah po razkritju avta, ki smo mu pri nas rekli žaba, na Galskem pa zaradi načina izgovorjave oznake DS boginja, so dobili 749 naročil. Ko se je končal prvi salonski dan, je imela tovarna na seznamu kar 12.000 kupcev, ko je bilo prireditve, ki še danes šteje med najpomembnejše na svetu, konec, pa celo 80.000! Številka, ki je tudi v današnjih časih skoraj nepredstavljiva oziroma težko ponovljiva.
Žaba oziroma DS 19 je v Franciji povzročila pravo evforijo, postala je nekakšen galski simbol, kot recimo Eifflov stolp, sloviti siri ali bordojska vina. Država, ki se je po eni strani izvila iz tegob druge svetovne vojne in se po drugi hitro bližala krizi, ki je nastala z vojno v nekdanji koloniji Alžiriji, je tudi s pomočjo DS 19 dokazovala svojo avantgardnost.
Reševalka življenj
Hkrati je bil to avto, ki je kot projekt VDG začel svoje življenje že leta 1938, ponujal pa je tudi vrsto zelo naprednih tehničnih rešitev. Paul Mages, eden od treh očetov DS 19 (pomembno vlogo sta imela še Andre Lefebvre in italijanski oblikovalec Flaminio Bertoni), se je proslavil kot izumitelj znamenitega hidropnevmatskega vzmetenja, ki so ga pozneje uporabili tudi pri drugih citroënih.
Precej zatem, 1967., so uvedli še eno novost, ki je bila prav tako revolucionarna: žaba je dobila smerne luči, ki so se obračale v smeri vožnje. Novi citroën je postal tako slaven, da so ga prodajali tudi v Severni Ameriki (v ZDA in Kanadi) in celo v Avstraliji, kar je bil tedaj omembe vreden dosežek.
DS 19 so seveda razmeroma pogosto posodabljali tako v oblikovnem kot tehničnem pogledu, toda hidropnevmatsko vzmetenje, ki je zagotavljalo zelo dobro lego na cesti in vrhunsko udobje, je ostalo njegovo bistvo. Leta 1958 je tovarna prav tako na pariškem salonu predstavila novo izvedenko. To je bila različica, ki je imela predelno steno med voznikom in (so)potniki na zadnjih sedežih. DS 19 prestige je za tedanje čase ponujal skoraj neverjetno razkošje: če si imel dovolj globok žep, si si lahko omislil interfon, telefon in celo radijski sprejemnik.
Prav ta različica je zelo hitro postala vozilo politične in gospodarske elite. Z njo se je vozil tudi general de Gaulle, človek, ki je med drugo svetovno vojno vodil francosko odporniško gibanje in bil dvakrat predsednik vlade. Dejal je, da mu je prav žaba med enim od številnih poskusov atentata nanj rešila življenje. Boljše reklame si tovarna ni mogla želeti.
DS živi naprej
Kariera francoske ikone, avtomobila, ki je (znova) ponesel galsko slavo v širni svet, se je končala 1975. V tem času so naredili 1,33 milijona vozil. Številka, ki še danes ni zlahka dosegljiva.
Pred nekaj leti je Citroën znamko DS znova postavil na avtomobilski zemljevid. Najprej se je pojavil DS 3, sledil je DS 4, zdaj je na voljo tudi DS 5, prav tako nekaj izvedenk vseh treh modelov. Lani je DS postal samostojna znamka v sklopu tovarne Citroën, ki se slovenskim kupcem predstavlja s prenovljenima DS 4 in DS 5, povrhu pa še z novim športnim terencem DS 4 crossback. A vse to ne pomeni, da je slava DS 19 kaj manjša.
