FOTO: Za uživanje v detajlih in celoti

Dodatno zabelo prinašajo dodatki iz paketa Foto: Bruno Kuzmin, oznaka SD v povezavi z najmočnejšim dizlom in bogat nabor elementov z nagajivo pobalinskim prizvokom, tako da deluje petvratni mini vse prej kot družinsko.

Karoserijska izvedba je stvar okusa, a nam se zdi še vedno najbolj originalen trivratni mini. Le v tem primeru gre za čistokrvnega naslednika leta 1959 rojene legende slovitega britanskega inženirja Aleca Issigonisa. Zlitje oblike in tehnike je takrat najbolj imenitno. Petvratni mini ni veliko slabši, a tako oblikovno popoln ne bo verjetno nikoli. Če se rodiš kot individualist, težko postaneš družinska križarka, s čimer nas želijo prepričati pri Miniju s podaljšanimi, privzdignjenimi ali v karavane spremenjenimi derivati. A ostanimo pri bistvu. Beseda vendarle teče o dizelsko najbolj našpičeni različici petvratnega minija, ki lahko na zadnji klopi spodobno gosti največ tri predstavnike človeške vrste v miniaturni oziroma predvsem osnovnošolski izvedbi. Če nisi vsaj malce napoleonski, ni razkošja! To, da ima petvratni model v primerjavi s trivratnim sedem centimetrov daljšo medosno razdaljo in malce več prostora za kolena na zadnji klopi, še ne pomeni, da sediš v velikem avtomobilu.

Mojstrovina je notranjost

Je pa mini z vrha ponudbe vse prej kot neopazen. Anemičnosti ni! Prednja žarometa sta velika, rahlo izbuljena in obdana s kromom. Naslado stopnjujejo na atletskem telesu ostro za motornim pokrovom dvignjeno steklo, napihnjena streha in koloteki z nabreklo širokimi blatniki. Seznam imenitnosti nadaljujejo oznaki SD in john cooper works ter z njima povezani detajli. Motorni pokrov ima sredinsko režo za dotok svežega zraka, ki je sicer zaprta. S konkretnim odmerkom agresije buri duhove zamrežen in z velikima stranskima odprtinama opremljen prednji odbijač. Bahava sta zajetna sredinska izpuha. Veliko je karoserijskih obrob in še marsikaj športno strupenega se najde na britanski podobi. To je mini, ob katerem lahko uživaš v detajlih in celoti, čeprav deluje podaljšan zadek malce posiljeno z oblikovnega zornega kota.

Kot umetniška mojstrovina deluje notranjost, kjer ni večjih pripomb, razen prostorskih zagat. To je zelo majhen in utesnjen avtomobil, zato odpade primerjava z marsikaterim podobno dolgim konkurentom – v novi hondi jazz lahko posadiš spredaj in zadaj dva košarkarja, pa ni pripomb. Je pa mini oblikovno imeniten, mikaven in stilsko dodelan. Gre za prijeten preplet visoke mode, izvirnega dizajna in spomina na nekdanje čase. Na sredinskem delu armaturne plošče pa ne spregledaš (žal očitno plastičnih) poteznih stikal. Hvale vredna sta doplačilna športno oblikovana prednja sedeža in še marsikaj se najde – le odlagališč za večji mobilni telefon ali denarnico ne gre iskati. Nekaj od tega najdeš le v največjem clubmanu.

Živahen in nič požrešen

Z vrha dizelske ponudbe je 2,0-litrski SD s 170 konjskimi silami in zlahka opaznim izvorom. To ni tih stroj. Le zakaj bi bil? Temperament minija je zvezdniško glasen, zvok se težko primerja z uglašenostjo bencinskih bratov. Je pa stroj živahen. Mini vleče ob podpori uglašenega samodejnega menjalnika z navzgor štrlečo ročico brez zadržkov prek 200 km/h. Pa še poraba je zgledna. Ob zmerni vožnji jo vzdržuješ pod šestimi litri in ob agresivnem početju le stežka presežeš osem litrov. To je hkrati športno trd avtomobil, ne gre pričakovati udobnosti na lokalnih cestah slovenskega tipa. Bolj vrhunska je zabava na odprtih podeželskih cestah, kjer volanski ojačevalnik razvaja z ostro odzivnostjo in nič gumijastim občutkom. Energičnost s prizvokom izrazito športne trdote ostaja visoko na lestvici ključnih vrednot.

Petvratni mini je brez dvoma avtomobil s konkretno dušo in srcem, ki zna razvajati s filozofskim pedigrejem, premijsko dovršenostjo in športno igrivostjo. Če mirno sprejmeš visoko ceno in spregledaš prostorsko omejenost brez omembe vrednih družinskih vrlin, zna biti to še vedno eden izmed najboljših avtomobilov za individualiste s polnimi denarnicami.