V še delujočem kamnolomu Ušenišče pri vasi Dešen nad Moravško dolino so delavci našli lepe pisane strukture srčaste oblike. O najdbi se je kmalu razširil glas med vaščani, ti so na ogled povabili strokovnjake z Zavoda RS za varstvo narave. Tako se je začel projekt, ki se je končal s postavitvijo skale s fosili sredi vasi in tablo o oblikah, njihovem nastanku in pomenu najdene kamenine.
»V kamnolomu Ušenišče so lepo vidne plasti mlajših triasnih kamnin, ki so nastale pred približno 200 milijoni let. Odložene so bile na plitvi karbonatni polici v morju, imenovanem Tetida, in sicer v območju plimovanja,« nam je povedal geolog dr. Matevž Novak z Geološkega zavoda Slovenije. Ohranjene in dobro vidne so tri različne plasti apnenca, ki se v kamnolomu večkrat ponovijo. Najnižja je nastala pod mejo oseke in vsebuje za to obdobje značilne velike, debelolupinaste školjke, imenovane megalodontide. Njihova velikost je lahko presegla 10 cm, preseki njihovih lupin pa imajo obliko srca ali kopita, zato so nekoč ponekod verjeli, da gre za stopinje divjih živali ali divjih žensk. Za srednjo plast je značilno menjavanje svetlih in temnih prog, ki jih imenujemo stromatoliti in so nastali s fosilizacijo modrozelenih cepljivk ali cianobakterij. Zgornja plast pa kaže znake starega zakrasevanja nad morsko gladino. Kraške votlinice so v več različno obarvanih koncentričnih pasovih zapolnili kalcitni kristali in zapolnitvam dali videz pisanih kokard ali rozet.
Opisane plasti v kamnolomu so po Novakovih besedah nastajale vsaj pet milijonov let, enake kamnine pa najdemo tudi v naših Alpah. »Večji del najvišjih gora Julijcev, Karavank in Kamniških Alp je iz tega tako imenovanega dachsteinskega apnenca,« nam je povedal sogovornik.
Znamenitost v srcu vasi
Ker pa vaščani Dešna niso kar tako, se jim je zdelo škoda, da bi dragocen in poučen kamen, ki nas lahko marsikaj nauči o preteklosti našega planeta, sameval nekje v kamnolomu, daleč od oči javnosti.
Zavihali so rokave in poskrbeli, da je skala, ki so jo poimenovali Srce Dešna, dobila prostor v srcu vasi. Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Dešen Branko Ustar na priložnostni prireditvi ob odprtju znamenja, Dešnjani tudi ob drugih prilikah znajo stopiti skupaj. Že od nekdaj, iz vasi, ki je prvič omenjena leta 1425, so medna vaščani njega dni pregnali Turke vse do Save, kjer so utonili.
Sicer so za tokratni projekt k sodelovanju povabili strokovnjake, med drugim geologa Boštjana in Petro Rožič, ti so kamenine pregledali in pripravili interpretacijsko tablo ob ličnem kozolčku ob skali. V akciji so sodelovali tudi Dešnjani, kakor je v teh krajih običajno. Urediti je bilo treba prostor, narediti kozolec, pripraviti podstavek za Srce Dešna. S strokovnjaki so izbrali najlepši in najprimernejši kos skale, ki danes krasi otoček v vasi.
Srce Dešna, ne le kamen, temveč tudi lično urejena okolica, umeščena sredi vasi, bo, tako upajo vaščani, poleg estetske funkcije opravljalo še drugo, celo pomembnejšo.
»Pomen tega kamna je predvsem v tem, da lahko tudi laiki spoznajo, kako lahko z njegovim opazovanjem razberemo okolje v preteklosti. Pri odkrivanju skrivnosti kamnine nam je seveda v pomoč učna tabla s podrobnim opisom ne le kamna Srce Dešna, temveč vseh geoloških posebnosti iz kamnoloma Ušenišče,« je povedal dr. Novak. Vaščani pa dodajajo, da želijo, prav tako kot bele srčaste školjke v skali, s svojim delom in potomci pustiti sled na tem svetu.
In ker so vasi po Moravški dolini in njeni okolici znane po spretnih rokodelcih, so svoje pristavili tudi oni. Izdelali so spominek Srce Dešna, leseno srce z žgano podobo kozolca in skale.
