Široka in še daljša avenija s paviljoni iz vsega sveta obeta doživetje, ki ga je težko primerjati s kakršnim koli drugim dogodkom, kot so ogled razstave, predstave, obisk muzeja in sejma. Na Expu se prebudijo vsa čutila. Zanimanje pritegnejo tako tehnološke inovacije kot zgodovinska dejstva do instalacije, ki so jih naredili priznani umetniki držav predstavnic. Na Expu se predstavlja 145 držav ob treh mednarodnih organizacijah, kar pojasni dolgo avenijo, ki pa jo nekje prekine široka italijanska cesta. Gostiteljica je namreč dobila več prostora, saj se predstavlja z vsemi regijami, priložnost pa imajo tudi največja italijanska podjetja.
Kako izbrati?
Ker je paviljonov preprosto preveč, da bi si lahko ogledali vse, je dobro narediti načrt, kaj želimo videti. Morda države, ki smo jih nekoč že obiskali in so nam že zaradi tega blizu? Ali države, ki so na spisku potovalnih želja in nas še bolj prepričajo? Tretja možnost so tiste, za katere vemo, da jih ne bomo videli nikoli, pa jih zato vsaj tako spoznajmo. In katere priporočamo mi? Japonska in Koreja sta za estete, saj sta paviljona povsem v skladu s tamkajšnjo kulturo – perfekcionizem in minimalizem. Francoski paviljon je kot nalašč za gurmane, tam boste namreč spoznali vse dobrote, po katerih slovi ta romantična država. Azerbajdžan in Rusija bosta všeč tistim, ki imajo radi bleščavost in razkošje, s katerim so se pri obeh resnično pohvalili. Povsem drugačen je avstrijski paviljon, ki je v bližini, tam so se vrnili k naravi in pozivajo h globokemu dihanju. Lepa izkušnja! Lepo in naravno je tudi v paviljonih Velike Britanije in Kitajske.
S prekrasnim zelenjem ob paviljonu se lahko pohvalimo tudi Slovenci. Sploh je naš paviljon, ki ima slogan I feel SLOVEnia, Green.Active.Healthy, vreden ponosa, saj tudi v notranjosti obiskovalcu ponudi raznolike načine spoznavanja Slovenije. Slovenski paviljon ima piramidalno obliko, postavljeno na geometrijsko razgibani površini, kar izraža reliefno razgibanost slovenskega ozemlja – prehajanje alpskega hribovja, panonskih ravnic ter sredozemskega gričevja v obdelovalne površine, pod katerimi se skriva izjemen podzemni labirint kraških jam in kapnikov. Paviljon je narejen iz naravnih materialov – lesa in stekla. Slovenija je namreč ena najbolj gozdnatih evropskih držav, les pa je njena strateška surovina. Zgodovinsko izjemnost dokazuje tudi v Sloveniji najdeno najstarejše datirano leseno kolo z osjo na svetu, ki je staro kar 5200 let – starejše torej od egipčanskih piramid in majevske civilizacije v Mehiki.
Pred nekaterimi paviljoni se naredi daljša kolona, najdaljša pred japonskim, kjer lahko čakate eno uro. A se izplača. Obisk Expa zato zahteva udobno obutev in pripravljenost na večurno hojo ter stanje. Za kratek obisk je namreč škoda denarja in časa. Da nam je Expo tako blizu, se le ne zgodi prav pogosto.
Kaj Expo sploh je?
Svetovna razstava poteka vsakih pet let in jo vodi Generalna skupščina BIE (Mednarodni urad za razstave v Parizu). Prva svetovna razstava je potekala leta 1851 v Londonu (Crystal Palace, Hyde park). Med najbolj vidnimi gre omeniti svetovno razstavo v Parizu leta 1889, ki je za seboj kot mejnik industrijske dobe pustila danes veličasten, svetovno znan spomenik Eifflov stolp. Podobno so Belgijci kot gostitelji razstave leta 1958 postavili Atomium, simbol moderne dobe.
Osrednji namen svetovne razstave je obravnava določene teme, ki je v svetovnem merilu aktualna v času, ko ta poteka. K sodelovanju so povabljene vse države sveta, ki skozi določeno temo izobražujejo javnost, predstavljajo načine, kako doseči potrebe civilizacije, predstavljajo napredek na enem ali več področjih človekovega udejstvovanja in javnost seznanjajo s smernicami za prihodnost. Letošnja tema je hrana, nosilni slogan pa Feeding the Planet, Energy for Life oziroma Hrana za planet, energija za življenje.
