Arne Hodalič in Katja Bidovec, fotografa in svetovna popotnika, na Ljubljanskem gradu razstavljata študijske portrete iz serije Izginjajoče kulture. Ta projekt še zdaleč ni končan, pred kratkim sta se vrnila s potovanja po Namibiji in Bocvani. Da bi uspele vrhunske fotografije, je bil poleg znanja in fizične kondicije na najnovejši odpravi za premagovanje afriških brezpotij nepogrešljiv džip na štirikolesni pogon. Takšen, ki ga ne bi ustavila nobena ovira. Ne kolesnice volovske poti, ne kamni, ne blato, ne vzpetine, ne reke brez mostov. To pa še niso vse ovire, ki so jih morali, v ekipi sta bila še Mare in Ksenija Lakovič, premagati.
Prevozili 5000 kilometrov
Kaj vse so doživljali, nam Hodalič opisuje takole: »Ekspedicija v Bocvani in Namibiji je ena boljših avantur v moji karieri. Na mesec dolgi poti, kjer smo prevozili malo več kot 5000 km, smo se srečali z izjemno zahtevnimi in včasih celo tveganimi razmerami. Avantura je bila res prava, saj smo naša dva terenca, predelani toyoti hilux, kopali iz peska in blata, menjali presekane pnevmatike, razbijali podvozje na prelazu Van Zyls in divjali po travnatih prostranstvih Marienflussa.«
Nujen je tudi kompresor za pnevmatike, saj jim je treba na mehkem, peščenem terenu spustiti tudi do enega bara pritiska.
Prelaza Van Zyls odprava sploh ne bi smela prečiti. Vsi, ki v Namibiji dajejo v najem terenska vozila, to pot prepovedujejo. Zavarovanje za avto tam ne velja, je preveč tvegano. Da so lahko prepeljali kakšno oviro, so morali včasih na novo zgraditi ali popraviti tudi delčke kolovozov ali brezpotij. Vmes so postavljali studio, fotografirali in čez noč taborili pod milim nebom.
Terenca v Namibiji ni težko najeti, saj se veliko podjetij ukvarja s to dejavnostjo. Večinoma so ti avtomobili že popolnoma opremljeni z osnovno opremo za taborjenje, od višine dnevne najemnine pa je odvisna kakovost avta in druge opreme. Za ceno med 70 in 100 evri na dan, skupaj z zavarovanjem, se da najeti solidnega terenca. Avto mora na vsak način imeti zunajserijski tank za gorivo (vsaj 150 litrov) in dodatne kanistre za dizel, saj bencinskih črpalk ni prav veliko. In vso drugo opremo s kuhinjo vred. Biti mora zanesljiv, resnejša popravila na poti so nemogoča, zato nekatera podjetja ob najemu zagotovijo, da ob okvari pripeljejo nov avto v 48 urah.
Idealni džip
Hodalič je z džipi prepotoval brezpotja številnih dežel. Indijo, Južno Ameriko, veliko afriških držav, dele Indonezije in Papue Nove Gvineje in še kje. Ni se vedno vozil z idealnimi terenci. In kakšen bi sploh bil idealen?
»To bi bil zagotovo land cruiser, a ne tisti luksuzno našemljeni, ki ga prodajajo na zahodu, ampak tisti pravi, štirioglati, podaljšani terenec, ki ga lahko kupijo samo vojska, Združeni narodi, Rdeči križ in še kakšne nevladne organizacije. Imeti mora šestcilindrski dizel motor brez računalnika ali kompresorja, z odvzemom zraka na strehi (snorkel).«
Ekspedicija v Bocvani in Namibiji je ena boljših avantur v moji karieri.
Za te motorje je polno rezervnih delov in mehanikov, nadaljuje Hodalič. »Vse se mora premikati ročno, saj si ne želiš, da bi se ti nekje v prašni puščavi, na primer, pokvaril motorček za dvigovanje in spuščanje šip, kot se je to že zgodilo meni! Kaj še? Dvignjena šasija, večja kolesa in pnevmatike z dobrim profilom, dodatni tank za gorivo z ročnim preklopom, soliden jeklen (nesnemljiv!) prtljažnik z nosilci za več rezervnih kanistrov za gorivo in vodo in pa nekaj halogenskih žarometov, usmerjenih naprej (pa tudi nazaj!). In še dve, raje tri rezervna kolesa, dva ločeno vezana akumulatorja velike kapacitete, inverter za 220 voltov, predimenzioniran električni vitel z dovolj pletenice, dobre ojačitve spredaj, če ti na cesto skoči kakšna večja žival.«
Nujen je tudi kompresor za pnevmatike, pove fotograf, saj jim je treba na mehkem, peščenem terenu spustiti tudi do enega bara pritiska, pozneje pa jih je treba spet napolniti: »Imeti mora tudi dobro navigacijsko opremo, močan radijski oddajnik za medsebojno komunikacijo, če potuješ še s kom v podobnem avtu, satelitski telefon thoraya in še in še. Pa kaj bi se sploh še ukvarjal s temi malenkostmi, saj si takega avta nikoli ne bom mogel privoščiti!«
