FOTO: Lepo je imeti opla, še lepše pa 30 oplov

Laščani zelo dobro poznajo Mitjo Vrbovška, strojnika po poklicu, ki se s kleparstvom in avtoličarstvom profesionalno ukvarja že skoraj četrt stoletja. »Ljubezen do avtomobilov in vsega, kar je povezano z njimi, ima že dolgo brado. V srednji šoli sem si kupil prvega VW hrošča. Seveda rabljenega, in če sem se hotel voziti kolikor toliko brez težav, sem moral kmalu vzeti v roke izvijač in drugo orodje. Nekaterih popravil sem se priučil, veliko pa tudi naučil, in počasi ti to pride v kri,« pravi Vrbovšek, ki se je s svojimi starodobniki še do predlani vedno udeležil parade Piva in cvetja ter se z enim od lepotcev popeljal skozi mesto in žel številne občudujoče poglede. Stari avtomobili so njegova strast in hobi, a tisti prvi VW hrošč ni ostal pri hiši. Kmalu se je zagledal v enega od oplov, in sicer kadetta, ter ga tudi kupil. In takrat se je pravzaprav šele začelo. »Prvega sem razstavil na prafaktorje, kot rečemo, potem pa sem kupil še enega boljšega in iz dveh naredil enega. No, s tretjim, ki sem ga kupil, pa sem se tudi vozil,« nam zaupa Mitja, ki je kmalu ugotovil, da so pri starodobnikih velika težava predvsem rezervni deli, ki jih preprosto ni mogoče dobiti ali kupiti.

Vsi so v voznem stanju

»Šele ko sem avto kupil, sem začel ugotavljati, katere rezervne dele zanj bi potreboval. A pred 15 leti internet še ni bil tako razvit, zato sem obrnil veliko telefonov in se nekajkrat sam odpeljal v Nemčijo, da sem našel, kar sem iskal,« se spominja Mitja, ki pozna približno 80 odstotkov trgovcev po Evropi, ki se ukvarjajo s prodajo rezervnih delov. Danes ima v zbirki že skoraj 30 oplov, starih 40, 50 in več let. Skoraj polovico hrani v domači, za to zgrajeni garaži. Nekaj jih ima tudi v klubskih prostorih v Slovenski Bistrici, še eno garažo ima v najemu. »Če avtomobili niso garažirani, propadajo,« zatrdi sogovornik. Med njimi je tudi nekaj predvojnih kadettov, od letnika 1938 pa vse tja do 1988. »Nimam od vsakega modela vseh tipov, a po dva ali tri imam. Tudi model olympia, letnik 50 in 51, in še pet ali šest avtomobilov, ki so vsi tudi vozni. Registriranih je le kakšnih deset,« še pove Vrbovšek, ki o tem, koliko denarja je vložil, ne govori. Prizna pa, da je prenekatero noč prebedel v garaži, a mu ni žal tega časa. »Užitka, ko je avto enkrat izpiljen do zadnje podrobnosti, se ne da opisati, sploh če je to delo tvojih rok,« še pove Vrbovšek, ki pa se srečanj starodobnikov in parad vedno udeleži z enim in istim oplom.

Od šivalnih strojev do biciklov

Zanimivo je, da je tovarna Opel, ki je danes znana predvsem po proizvodnji avtomobilov, na začetku izdelovala šivalne stroje. In dva primerka ima tudi Mitja v svoji razstavni garaži. Vrbovšek je tudi že bil na sedežu Opla v Nemčiji, kjer imajo v parkirni hiši občasno sejem, na katerem se srečujejo ljubitelji njihovih avtomobilov in si izmenjujejo izkušnje. Imeti starodobnika je bila še pred nekaj leti prava modna muha. A Mitja Vrbovšek pravi, da je imeti rad starodobnike vse prej kot to. »Do tega je treba gojiti poseben odnos, je tudi način življenja,« pravi Laščan, ki je v Nemčiji našel in kupil tudi enega od biciklov, ki so jih prav tako izdelovali pri Oplu. Tako kot motorje. A najbolj znani so po avtomobilih. S ponosom pa tudi pove, da ga na cesti ni pustil še nobeden. »Prej bi si upal iti okrog sveta z enim od teh oplov kot s katerim novejšim,« še pove sogovornik, ki ga Laščani poznajo tudi kot plesalca v folklorni skupini KUD Lipa Rečica. In tudi ples je zanj sprostitev.