Stelvio ne skriva oblikovalske sorodnosti z giulio, kar je kvečjemu dobro, saj je posebno s sprednje strani pa tudi v svoji stranski liniji privlačno oblikovan izdelek. Od giulie je nekaj daljši, pa se očem to niti ne zdi, ker so ga seveda tudi nekoliko dvignili od tal. Z dolžino 4,7 metra se uvršča v t. i. kompaktni velikostni razred, to je del trga, v katerem je med vsemi športnimi terenci največja gneča, je pa tam tudi največje povpraševanje. Slednje se za stelvia sliši perspektivno, tekmovati pa želi predvsem s premijskimi izdelki tipa BMW X3, jaguar F-pace ali volvo XC 60, ki je letos pripravljen na novo.
Stelvio ne vabi v resnejše terenske preizkušnje.
Stelvio je bolj prostoren kot giulia, tako na zadnji klopi kot v prtljažniku, ki ima že v osnovi kar ugodnih 525 litrov prostora, je pa še konkretno povečljiv, ob čemer je zelo dobro, da se naslonjala podirajo v razmerju 40/20/40. Z volanom je občutek podoben kot v giulii, ureditev je povsem posvečena vozniku, se pa jasno sedi nekaj višje. Materiali so se zdeli kakovostni, le informacijsko-zabavni sistem ni nič izjemen.
Model je opazen po dobri vodljivosti in legi na cesti, vsaj po nekaj kilometrih vožnje. Ne hvali pa se s kako poudarjeno robustnostjo in ne vabi v resnejše terenske preizkušnje. Pogon je lahko bencinski ali dizelski, motorji razvijejo moč od 110 do 206 kW. Menjalnik je vselej samodejni z osmimi stopnjami. Pri osnovni dizelski motorni izvedbi je pogon speljan na zadnji kolesi, sicer pa ima stelvio večinoma štirikolesnega; v osnovi se moč najprej prenaša na zadnji kolesni par, po potrebi pa še na sprednjega. Le omenimo, da bo v prihodnosti tako kot pri giulii dosegljiva superzmogljiva različica quadrifoglio.
Stelvio, ki je ime dobil po visokem, močno ovinkastem italijanskem alpskem prelazu, naj bi pri nas letos osvojil dobrih 100 kupcev. Cene se začenjajo pri 35 tisočakih.
