Fiesta je 
še vedno fešta

Fiestina zgodovina se je v resnici začela že pred več kot štirimi desetletji. Leta 1972 je Fordov razvojni oddelek dobil nalogo skonstruirati avtomobilček, ki bo najmanj enakovreden tekmec fiatu 127 in Renaultovi petici, naslednje leto pa je novo spodbudo k uporabi majhnega motorja dodala še naftna kriza. Septembra 1976 je fiesta naposled zapeljala tudi v prodajne salone, najprej v Nemčiji in Franciji, januarja naslednje leto pa še v britanske.

Danes je najbolje prodajan Fordov model na stari celini, za njen volan je sedlo nič manj kot 17 milijonov voznikov. In kakšna je zadnja generacija, ki se spopada z veliko številnejšo konkurenco kot pred 40 leti, tukaj so Volkswagnov polo (ta sicer že od 1975.), škoda fabia, renault clio, opel corsa, peugeot 208? Še vedno je igriva in navihana, pač v pomenu nomen est omen: fiesta naj ostane fešta! Pa čeprav hoče biti prednja stran malo resnejša s spremenjeno masko, lučmi in odbijačem, zadaj pa luči niso več pokončne, ampak vzdolžne. Ob tem je še malo zrasla, za sedem centimetrov, torej na dobre štiri metre, malo širša sta tudi oba koloteka. Na armaturni plošči bo po novem manj gumbov in stikal, bo pa seveda obvezen večfunkcijski zaslon s hišnim sistemom sync3. Podvozje je izboljšano, karoserija vzvojno čvrstejša, nova bo motorna ponudba, v kateri bo vstopni 1,25-litrski agregat zamenjal 1,1-litrski trivaljnik z močjo 51 kW (70KM) oziroma 62 kW (85 KM). Prav tako bosta na voljo dva dizla, čeprav te nekateri proizvajalci pri majhnih avtomobilih že opuščajo: šibkejši 1,5-litrski štirivaljnik bo zmogel 63 kW (85 KM), močnejši pa 73 kW (100 KM). Kupci bodo, glede na opremo, lahko izbirali med različicami vignale, titanium, ST line, trend in active.

Fiesta se bo javnosti predstavila marca na ženevskem salonu, pri nas pa bo na prodaj poleti. Po kakšnih cenah, še ni znano. Večfunkcijski zaslon najvišje kakovosti omogoča jasnost grafike in intuitivnost upravljanja, zatrjujejo pri Fordu.