Fenomen gorskega zdravnika: On je Bog, 
ki ga vsi potrebujejo

Vsestranski samozavestni glavni junak dr. Martin Gruber, ki ga upodablja avstrijski igralec Hans Sigl, je gotovo eden od temeljnih razlogov. Za razlago smo prosili psihologinjo Katarino Veselko, piarovko Matejo Ropoša in strokovnjaka za pop kulturo prof. dr. Petra Stankovića. Po podatkih Pro Plusa oziroma podjetja AGB Nielsen Media Research serija Gorski zdravnik dosega izjemno gledanost. Med domačimi in tujimi serijami jo je za svojo vzelo največ gledalcev v zadnjih desetih letih v poletnem obdobju. Najvišji rating so izmerili prvega avgusta letos. Zgodba v tem delu, ki je prinesel zmagovalno gledanost, kar zadeva domačo in tujo produkcijo na slovenskih televizijah vse od leta 2013, je bila naslednja:

Med Lisbeth in Anne, za katero se je izkazalo, da je Distelmeierjeva hči, izbruhne hud prepir. Martin odpelje Lilli v šolo, ko se zgrudi mlada ženska. Zdravnik jo odpelje v svojo ambulanto na preiskave in dekle mu prizna, da po smrti svojih staršev skrbi za bolno hčerko in je zelo izčrpana. Martin odkrije, da je mlada mamica predolgo ignorirala svojo bolezen. S Hansom sumita, da Lisbeth nekaj muči, zato se Martin odpravi k Anne, ki mu prizna zastrašujočo resnico.

Čustva, družina in lepa pokrajina

»Kljub poletju, ko je pred zasloni najmanj ljudi, gledanost serije konstantno raste. V ciljni skupini od 18 do 54 let jo gleda največ gledalcev z univerzitetno izobrazbo, starejših od 45 let; v povprečju priljubljenega zdravnika spremlja vsak drugi Slovenec, torej 39 odstotkov gledalcev, ki gledajo televizijo v živo – vsaka druga Slovenka in vsak tretji Slovenec. Na splošno je najvišja gledanost v starostni skupini nad 55. letom. Med ženskami v ciljni skupini od 18 do 54 let je nadpovprečno veliko starih od 35 do 54 let, čeprav jih je precej tudi v starostni skupini od 18 do 54 let. Naše gledalce izjemno pritegnejo serije, v katerih je poudarek na iskrenih čustvih, družinskih vrednotah in slikoviti, lepi pokrajini,« je pojasnila Mateja Ropoša, predstavnica odnosov z javnostmi na Pro Plusu.

Na televiziji malo vsebin za starejše

Katarina Veselko, univ. dipl. psih., ki je kot svetovalka sodelovala pri resničnostnih šovih, kot sta Gostilna išče šefa in Naša generacija, zdaj pa dela v podjetju O. K. Consulting, nadaljevanke z gorskim zdravnikom ne gleda, vendar nam je, ko smo ji okvirno razložili, za kaj gre, povedala naslednje: »Moja prva misel je, da je v medijih in na televiziji dandanes relativno malo vsebin, ki nagovarjajo ciljno skupino nad 55. letom. Moramo vedeti, da je ta generacija v evropskih državah tudi najštevilnejša. Mladi pa gledajo vse manj televizije in si serije, ki jih zanimajo – Gorski zdravnik verjetno ni med prav pogosto izbranimi – snamejo s torrenta.«

Ženske sanje, da bi ga ujele, imele

Kar zadeva glavnega junaka doktorja – ki je kot lik v pop kulturi in literaturi od nekdaj zelo priljubljen in zaželen, če se spomnimo le doktor romanov ali zloglasnega dr. Housa – nikakor ni popoln. Že res, da se med opravljanjem poklica kažejo Gruberjeva silna moč, inteligenca in na trenutke tudi genialnost, a na zasebnem področju pogosto šepa, je nekako nestanoviten kot metulj, ki leta s cveta na cvet – pa četudi se pri kakšnem ustavi za dlje časa. Gledalke to verjetno le še bolj spodžiga, spodbuja. »Evolucijsko gledano je za žensko pomembno, da ima moški visok socialni status – je bodisi ugleden v družbi bodisi premožen. Prav zato so sanje marsikatere ženske, da bi ji enega takšnega uspelo ukrotiti, kar v resničnosti verjetno ni izvedljivo,« enega od mitov razbije Veselkova in se ga še natančneje loti: »Gre za romantične ideje, ki so bile razširjene med ljudmi prav zaradi filmov, torej, ko on sreča pravo, se mu življenje obrne na glavo. Takšnega bi ona imela doma. Privlači jo prav dejstvo, da je imel moški veliko uspeha pri drugih ženskah. Seveda z današnjega, mogoče nekoliko bolj ozaveščenega in egalitarnega feminističnega pogleda na družbo omenjene razlike med spoloma niso več tako pomembne, vendar ta serija nagovarja starejšo publiko. Mlajšemu občinstvu se verjetno zdijo pravice moškega, ki si lahko dovoli tako rekoč vse – ženska mora biti puritanska, vse življenje le z enim partnerjem, sicer je kaznovana –, nekaj preživetega. Torej vrednote, ko se je moškemu marsikaj dopuščalo in odpuščalo, podobno vedenje pa je bilo pri ženski neodpustljivo. Danes so te razlike seveda manjše.«

Konec idealiziranja mestnega življenja

Statistika sicer kaže, da je Gorski zdravnik všečen tudi nemalo mlajšim gledalcem. Že vrsto let je v Sloveniji in drugod zanimiv družbeni fenomen, da del mladine vse bolj ceni tradicionalnost in podeželje, pa čeprav tam ne živi, kar se kaže tudi v glasbi. Katarina Veselko temelj za to vidi v čedalje večjem razlikovanju med urbanim in ruralnim: »Nekoč se je idealiziralo mestno življenje. Jasno smo vedeli, kaj je napredno in kaj ni. Zdaj je šlo mestno pop življenje, če mu lahko tako rečeva, v skrajnosti, se je tako izrodilo – če omenim le obsedenost z instagrami in opredeljevanje vrednosti nekoga po tem, koliko ima sledilcev, ki se kopičijo glede na to, kakšno oprsje ima katera in kakšen rolex ima na rokah on –, da je postalo ljudem tuje. Od tega se želijo mnogi oddaljiti in prav zato so se začele razvijati različne subkulture, tudi takšne, ki z velikim žarom obujajo tradicijo. Ljudje se želijo vedno bolj natančno opredeljevati, kam kdo spada – ali je nekdo hipster, frajer ali kaj tretjega.«

Nerealna slika 
medčloveških odnosov

Dan po tem pogovoru sva se s sogovornico slišali še enkrat, ko si je tudi sama ogledala en del serije, in zaupala nam je, da se je kar zabavala, a je ni pritegnilo dovolj, da bi jo še naprej spremljala: »Gre za precej predvidljivo zgodbo. Ne morem seveda reči, da sem ob enkratnem ogledu razumela vse medosebne odnose in predzgodbe. Jasno pa je, da je dr. Martin edina oseba v seriji, ki deluje, kot bi imel vse pod nadzorom. Vsa zgodba je zasnovana tako, da ljudje prihajajo do njega s svojimi problemi, tako zdravstvenimi kot psihološkimi in tudi bolj konkretnimi. On vse reši do konca epizode.« Vedno je pripravljen pomagati in vse, kar počne, je, da leta od enega do drugega. V vsem tem omejenem času je njegov pogovor z nekom vedno prekinjen zaradi novega klica na pomoč, opaža psihologinja in poudari bistveno: »Najbolj nenavadno, čudežno in nemogoče pri tem je, da ničesar ne konča, ker je vsakič prekinjen, a vse rešitve se nenadoma pojavijo. To je tisto, kar nas privlači: kako se nekaj čudežno reši brez našega resnega vpletanja in spopadanja s težavami. Preprosto pride on kot deus ex machina in vse se postavi na svoje mesto, tudi ljubezenske, družinske in finančne težave se razrešijo. Vsi mu zaupajo in nihče ni nad njim zares razočaran. To je še ena zadeva, ki ni realna. V enem samem dnevu na tak ali drugačen način reši po deset ljudi. Je vsemogočen kot eden od grških bogov, a ima seveda tudi svoje napake. Včasih je tudi nečimrn, nesramen, a celotna okolica mu to odpušča. Dejstvo je, da serija slika povsem nerealno sliko medčloveških odnosov.«

Sporočila serije potencialno nevarna

Morda gledalke in gledalci ob ogledu tovrstnih domišljijskih likov tešijo svojo lakoto po močnejši moški figuri v družbi, a gotovo se usodni naboj privlačnosti glavnega junaka skriva prav v tem, da rešuje težave namesto nas oziroma drugih akterjev, v katere se med ogledom vživljamo. »Ta vzorec se ves čas ponavlja. Lahko ostanemo povsem pasivni in čakamo na njegove akcije in odločitve, da nam pomaga, in vedno to tudi stori. Drugi liki v seriji delajo napake, ki bi bile zanje usodne, če ne bi prišel on kot rešitelj. Konec koncev, četudi se vživimo v njegovo vlogo, nam je lahko prijetno pri srcu, saj imamo odgovor na vsako vprašanje, smo vsevedni bog, ki ga vsi potrebujejo. On ve, kaj je za druge dobro, in zanje tudi sprejema odločitve. V resničnem življenju bi bilo to, da se ukvarja tudi s problemi, ki niso njegovi, denimo z zakonskimi težavami pri pacientu, povsem neetično in neprofesionalno – še sploh, če je v nasprotju s pacientovimi željami,« sklene Veselkova, potem pa pokaže na še nekaj potencialno nevarnih sporočil serije: »Tovrstno reševanje drugih je povezano z odpisovanjem njihovih kapacitet za spopadanje s življenjskimi problemi in težavami, in tako jih obravnava kot manj sposobne od sebe; če se izrazim grobo, do njih je vzvišen in pokroviteljski. Postaviti takšno delovanje za zgled je nevarno, saj naj bi bili funkcionalni odrasli sposobni sami reševati svoje probleme oziroma prositi za pomoč, kadar jo potrebujejo. Hkrati pa je v seriji vsaj deloma še ena nevarnost stalnega reševanja drugih, in to je, da trpita njegovo življenje in blagostanje, ki sta vedno na zadnjem mestu. Dolgoročno je to popoln recept za izgorelost.«

Popoln moški je tudi surov

Zanimalo nas je, kaj o liku dr. Gruberja meni eden najpomembnejših strokovnjakov s področja pop kulture pri nas prof. dr. Peter Stanković iz Centra za proučevanje kulture in religije ter Katedre za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede. Po njegovih besedah se je znotraj koncepta filmske zvezde utelešenje moškega ideala v desetletjih filma in televizije zelo spreminjalo: »V nemih filmih dvajsetih let prejšnjega stoletja je bil ikona Rudolph Valentino, poosebljenje klasičnega latino romantika. V 30. in 40. letih mu je sledil Clark Gable, patriarhalen in stabilen moški. V 50. letih s pojavom mladinske kulture, rock'n'rolla in uporništva blestita James Dean in Marlon Brando, ki utelešata nekoliko nestabilne samozavestne mladeniče. V 60. so na pohodu hipiji, z družbeno kritiko pa pride še posebej do dekonstrukcije močnega moškega lika. Prvič se v Hollywoodu pojavijo antijunaki, recimo Dustin Hoffman in Al Pacino. V 80. letih smo priča ponovnemu prebujenju stabilnega moškega lika; Sylvester Stallone, Arnold Schwarzenegger in Bruce Willis so vsi samozavestni mišičasti junaki, ki obvladajo vsako situacijo brez dvomov vase, v svet in Ameriko. V 90. letih že govorimo o t. i. novem moškem (new man), ki zna čustvovati. Ključen simbolni premik k čustvovanju je takrat naredil prav nepremagljivi Schwarzenegger, ki se v filmu Policaj iz vrtca iz vloge močnega branilca pravice prelevi v otroškega vzgojitelja. V 21. stoletju je moški ideal v filmu oziroma na televiziji t. i. novi mladenič (new lad). Ta je nekoliko nežen in senzibilen, a mu to uspe mešati s surovostjo. Klasičen primer je Brad Pitt v filmu Klub golih pesti.«

Tradicija že, kaj pa kakovost

Prof. dr. Stanković je za serijo Gorski zdravnik že slišal, ni pa je gledal, zato v zvezi z njo ni podal komentarja. Za poglobljeno razlago o tem, zakaj se je v pop kulturi v zadnjem času zgodil opazen preobrat v tradicionalnost, slavljenje podeželja, tamkajšnje narave in vaškega življenja, mu je zaradi poti v tujino žal zmanjkalo časa. Odpisal je naslednje: »Stvari so zelo kompleksne, če drugega ne, težko govorimo o kakšnem zelo jasnem obratu v tradicijo. V resnici je v igri veliko trendov hkrati in cela serija dejavnikov, ki vplivajo na vse skupaj.« Kot nam je v okviru intervjuja dejal tudi v začetku tega poletja, gre za širše vprašanje, ki ne zadeva le popularne kulture: »Slovenija se je v zadnjih petnajstih ali dvajsetih letih začela vračati k tradicionalnim vrednotam. Socializem, naj bo dober ali slab, je v preteklosti vendarle pomenil kulturno modernizacijo. Zgodila se je sekularizacija, imeli smo dobre šole, dobre programe na televiziji, dobre filme. Z demokracijo pa je k nam prišla poplava nekakovostnih vsebin, ki so v ljudeh sprožile tradicionalizme, za katere se je zdelo, da bi jih morali že zdavnaj preseči. V socializmu je res vladala diktatura, a to relativno dobrega okusa. Ni šlo za gledanost in prodajo, komercialne motive je prinesla demokratizacija. Danes smo zato zasuti z nekakovostnimi popularnimi vsebinami, ki se zlahka prodajajo. Stvari, ki so ljudem všeč na prvo žogo. Največkrat banalne in nezahtevne so odlična predispozicija tradicionalnim vzorcem, ki ne zahtevajo premagovanja predsodkov.«

Namesto Hollywooda Tirollywood

Tako ali drugače, avtobusi, ki vozijo na slikovite lokacije snemanja nadaljevanke Gorski zdravnik na Tirolskem, so bili nazadnje polni navdušenih žena. Pa ne le iz Slovenije. Serija, ki jo snemajo vse od leta 2008, ima samo v Nemčiji deset milijonov gledalcev. Kraje in kotičke, kjer je bilo ne nazadnje posnetih tudi mnogo drugih svetovno odmevnih in uspešnih filmov in nadaljevank, so poimenovali kar Tirollywood, lokacija v srcu Alp.