Vizionarski in karizmatični poslovnež južnoafriških korenin Elon Musk je s svojim razvejanim ter uspešnim imperijem simbol novodobne poslovne aristokracije, ki ima dovolj denarja, da lahko brezkompromisno uresničuje lastno vizijo prihodnosti. Njegove ambicije so, tako se zdi, prevelike za življenje enega človeka, njegova vizija preobsežna za možgane enega zemljana.
Tovarne, avtomobili,
rakete...
Od popularizacije premijskih električnih vozil, gradnje megatovarn avtomobilskih baterij, s katerimi bi podprl in malodane monopoliziral naslednji veliki paradigmatski zasuk avtomobilske industrije – električni pogon –, do poletov v vesolje, Musku nikakor ne manjka idej, še manj denarja, ki ga generira njegova vizija.
Kar se tiče njegovega razmišljanja na področju avtomobilske prihodnosti, je glede na smer razvoja znamke Tesla stvar zelo jasna: vozila, ki električno energijo črpajo iz litijskih baterij. Zato med drugim v ameriški puščavi v Arizoni gradi prvo baterijsko megatovarno; naložba, ki je vredna pet milijard ameriških dolarjev. Njegova stava o smeri nadaljnjega razvoja avtomobilske industrije je več kot jasna.
Konservativni velikan
A enako bi lahko dejali za japonsko Toyoto, ki je v skorajda vseh pogledih poslovno, kulturno, tehnološko in ne nazadnje po redu velikosti diametralno nasprotje Tesli. Nekoliko poenostavljeno bi lahko zapisali, da kot globalna velikanka simbolizira avtomobilski svet, kakršen je bil oziroma je, medtem ko je veliko manjša, drznejša in dinamičnejša Tesla simbol prihodnosti. A kot po navadi poenostavitve povedo zgolj del zgodbe, ki je v tem primeru kompleksnejša.
Čeprav gre za skrajno konservativno vodeno velikanko, kjer tujce, ženske in druge »radikalne« novosti uvajajo zelo počasi in premišljeno, je Toyota na področju elektrifikacije avtomobilizma dejansko pionir.
Začelo se je s hibridnim priusom, nadaljuje pa se z modelom mirai. Ta štirivratna klasična limuzina je, podobno kot pred njo prius, ki je glede na izvor električne energije bližje Teslinemu modelu S, prebojni avtomobil, saj v množično proizvodnjo in uporabo uvaja gorivne celice in vodik.
No, podobno kot pri priusu tudi v primeru modela mirai ne manjka dvomljivcev, ki menijo, da je tehnologija gorivnih celic predraga in prezapletena za splošno uporabo. Čeprav je res, da se Toyota spopada s težavami pri izdelavi in posledično dobavi, saj gre sočasno za uvajanje povsem novih pristopov in metod izdelave, ki je za povrhu v veliki meri ročna, je to glede na precedenčno uvajanje nove tehnologije v množično uporabo nekako pričakovano.
Prav tako gorivne celice zahtevajo razvejano in drago mrežo oskrbe z vodikom za uporabnike, saj sta doseg in z njim uporabnost avtomobila v nasprotnem primeru zelo omejena. A če lahko popularizacija obetavne, toda zapletene tehnologije, ki se je v avtomobilizmu napovedovala dolga leta, komu uspe, potem je to prav gotovo velika, premožna in temeljita Toyota.
Teče tudi na gnoj
Čeprav oba avtomobila prihodnosti žene elektrika, so njen izvor in tudi pridobivanje, oskrba ter uporaba različni. Oba poganja elektrika, a v miraija je treba natočiti vodik, teslo S pa napolnimo kot mobilni telefon. K razkoraku in obetu hude ter srdite konkurence svoje dodajajo tudi egi vodilnih mož obeh projektov.
Tako je Musk pred dvema letoma Toyotino vizijo prihodnosti avtomobilizma – gorivne celice – označil za neumnost in navadni gnoj (bullshit). Toyotini možje mu seveda niso ostali dolžni, njegovo ostro kritiko pa so spretno izkoristili za promocijo in razlago delovanja tehnologije gorivnih celic.
Tako je nastal oglasni spot z naslovom Fueled by Everything, v katerem se Toyotin inženir odpravi na farmo goveda, tam naloži hlevski gnoj in spotoma razloži, kako poteka proces pridobivanja vodika: s predelavo plina, ki ga pridobivajo s predelavo gnoja. To, ali je prihodnost avtomobilskega sveta res v hlevskem gnoju ali v katerem drugem viru energije, pa bodo sčasoma najverjetneje odločili prav potrošniki.
