Ela je znana Slovenka, ampak to pravzaprav sploh ni pomembno. Niti ni nepomembno za razumevanje, da se krutost nasilja v najrazličnejših pojavnih oblikah dogaja številnim ženskam ne glede na status, izobrazbo in moč posameznika.
Ela je visoko izobražena mamica treh deklic. Še pred tremi leti je živela v prepričanju, da je srečno poročena. Imela je dom, tri razposajene in zdrave otroke, imela je moža. In delo, ki jo je izpolnjevalo. Delati za ljudi v svetovni multinacionalki, to je bilo njeno življenjsko poslanstvo. Mož je bil podjetnik. Dejavnost, ki jo je opravljal, je usihala. In postajal je vse bolj nestrpen. Zdaj ve, da je povsem drugače, če moški izgubi službo, kot če jo ženska. Moški izgubi dostojanstvo, ženska in sploh če je še mati, pa se zakoplje v delo, išče in preživi. Moški usiha, se pogreza vase, zapija in postane prej ali slej agresiven. Začel je z očitki, da ne zna kuhati, in si začel kuhati sam ob najbolj nemogočih urah. Potem ji je ostro povedal, da ne zna niti pospravljati in da bo on najel čistilko. Nad Elo se je naposled znesel zaradi njene službe, češ da je ničvredna, da nič ne zna, da z njeno plačo ne morejo niti preživeti in da hodi v službo samo zato, da se nastavlja svojemu šefu. Takrat ji je prvič rekel, da je kurba.
Njegove izbruhe se je trudila umirjati. In ko se je naslednjič branila pred verbalnim napadom, jo je prvič udaril. Najprej jo je prijel za šop las, nato pa še močno udaril po obrazu. Ni dojela, ni mogla verjeti, prepričana je bila, da je imel mož samo slab trenutek. A naslednji dan se je ponovilo, in se je ponavljalo, naposled je začel udrihati še po njenih ljubih deklicah. Žalitve in očitki so se stopnjevali, vse je bilo narobe, da je doma, da je zdoma, da je v službi ali pa da je z deklicami. Prijateljice je že zdavnaj zapustila. Začel se je še opijati, fantazirati, kaj on da je, kaj bo postal in kaj vse bo še naredil, kdo so njegovi veliki prijatelji, ki imajo nekaj vil, jaht, avtomobilov, Ela ga ni več prepoznala. Če mu je kar koli odvrnila, je bila vedno znova tepena. In padalo je vse bolj, ker intimnega življenja z njim ni več zmogla.
V delo se je še bolj zakopala, kajti edino to jo je ohranjalo pri zdravi pameti. Doma je vse postorila, s tremi deklicami pač ni malo dela, in ko so vsi zaspali, je odšla v svojo pisarno, kjer jo je čakalo delo. Seveda je bila tepena, ko je prišla proti jutru domov, se za uro ali dve stisnila k deklicam, da bi se odpočila, preden se začne nov, mučen dan. Ela je izgubljala moč. Napor, ki ga je vlagala v ohranjanje družine, ji je jemal življenjsko energijo, izgubljala je lase, močno je shujšala, zbolela je. Odšla je k zdravniku. Čeprav ji je predpisal bolniško, češ da je pregorela in da nujno potrebuje počitek, se je vrnila v službo. Tisto noč je na delu omedlela. Našla jo je kolegica in jo prvikrat vprašala, ali je kaj narobe. Ni hotela govoriti in ni šla ponovno k zdravniku, ampak se je v strahu in krču odpeljala domov. Doživela je grozo svojega življenja. Njen mož je spolno zlorabljal njuno malo deklico. Pobrala je najnujnejše, naložila otroke v avto in se odpeljala. Daleč stran, daleč od trpljenja, grozot, daleč od doma, ki ga je tako negovala in opremljala. Zapustila je tudi službo. Zapustila je vse. Starše, sorodnike, prijatelje.
Danes začenja znova. V podnajemniškem stanovanju, z novo službo in dolgovi, ki jih plačuje sama. S spomini, ki jih predeluje skupaj z deklicami in strokovnjaki.
Spoštovane bralke, cenjeni bralci. Danes je svetovni dan boja proti nasilju nad žensko. Po vseh teh letih novinarskega dela in osebnega izkustva povem zatrdno, da si lahko med sabo učinkovito pomagamo – in si moramo pomagati – samo zreli in odgovorni ljudje. Brez skrbi, ni nas tako malo. In če kliknete sem, boste lahko tudi prebrali: v tako kritičnih situacijah lahko predvsem ženske pomagamo ženskam in moški moškim. Da si povemo, kaj je prav, in še bolj odločno, kaj narobe. Govorim seveda o laični pomoči. Takšna pomoč, tako strokovnjaki, je zelo učinkovita. Ne znam si predstavljati, da bi me kdo prosil za pomoč, jaz pa bi mirno in brez najmanjše vesti obrnila glavo proč. Si znate predstavljati vi?
P. S: Če bi radi pomagali Eli in njenim trem deklicam, je tukaj račun, ki je pod skrbnim nadzorom Anite Ogulin iz ZPM Ljubljane Moste-Polje.
Prejemnik:
- ZPM LJUBLJANA MOSTE POLJE, Proletarska 1, 1000 Ljubljana
- IBAN: SI56 3300 0000 1303 865 Hypo Alpe Adria Bank
- BIC: HAABSI22
- KODA NAMENA: CHAR
- SKLIC: 00 498