Prvi model hypermotard je ugledal luč sveta leta 2007 in Italijani so se odločili, da ga pomladijo. Družinska paleta šteje tri člane: poleg standardnega modela hypermotard 939 še dirkaško našpičeni hypermotard 939 SP in turistično uglajena hyperstrada. Vse tri poganja dvovaljni agregat testastretta 11°, ki ima 937 kubičnih centimetrov. Zaradi različnih dimenzij, prejšnji je meril 821 kubičnih centimetrov, je agregat nekoliko močnejši. Zdaj ima 113 konj, predvsem v srednjem območju delovanja je za 18 odstotkov višji navor. Agregatu je odslej za lažje hlajenje dodan nov oljni hladilnik, z novim izpušnim sistemom pa izpolnjuje tudi okoljsko normo euro 4.
Ista družina – drugačna namembnost
Hypermotard je večnamenski stroj, ki ga je kot različne modelne različice moč uporabljati v različnih okoljih. Pred vožnjo tja proti samostanu Monserrat poslušamo odgovorne ljudi iz Ducatija o tem, kakšnih sprememb so se v Bologni lotili ob prenovi. Bistvena razlika je v opremi in zato v teži posameznega modela. Standardni je težak 181 kilogramov, SP tehta 178, hyperstrada pa 187. Drugačno imajo tudi vzmetenje, na osnovnem modelu in na hyperstardi sta kayaba in sachs, na SP-ju pa žlahtni öhlins. Razlikujejo se tudi v medosnih razdaljah ter v višini sedežev od tal. Dirkaški SP izstopa po zavorah, zahtevam na stezi je namenjen radialni zavorni komplet brembo monoblock, ima tudi drugačen izpušni sistem iz titana, več je karbona, kolesni obroči so iz magnezija ter ima dirkaško brušene stopalke.
Gor proti Monserratu
Čeprav ima standardni model 937 kubičnih centimetrov, je uradno ime s prostornino povečano za dva centimetra. Sedem na meni dodeljenega: bel je, z registracijo 46046 (vas spominja na Rossija?). V dežju in mrazu krenem na testni krog, ki me z dirkališča pelje po obronkih parka in gorskega masiva najprej proti Riera de Marganellu in naposled do postanka pri samostanu Monserrat. Preseneti me položaj za krmilom – ta zahteva od voznika, da razširi komolce, hkrati pa je položaj nog bolj podoben tistemu pri terenskih motociklih oziroma pri supermoto strojih. Podobno je s stopalkami, ki so nameščene blizu agregata. Sedež je ozek in dolg, kljub vsemu pa je dovolj prostora za sopotnika, a nižjerasli bodo imeli z višino sedeža nekaj težav. Peljem po zavitih španskih cestah v skladu z vremenskimi razmerami, kolega pred menoj je na delih, kjer sta blato in voda tekla čez cesto, dvakrat nekoliko streslo. Če je bil motocikel relativno stabilen tudi v močnejšem dežju, ga je veljalo preizkusiti tudi v suhem. K sreči je bila cesta, ki se pne nad dolino v dolžini kakšnih 10 kilometrov proti samostanu Monserrat, suha, in tam je bilo moč preizkusiti, kaj pravzaprav novi hypermotard zmore. V ozkih in tesnih zavojih se izkaže z agilnostjo, pri izhodih iz njih pa je dovolj moči, da se pri odločnem ožemanju motocikel, v srednjem in višjem območju delovanja stroja, utegne neprevidnežu postaviti na zadnje kolo. Hypermotard je motocikel, ki odkriva nove dimenzije v motorističnem svetu. Noče biti vsakdanji, namenjen je izstopanju. Pri Ducatiju z njim nadaljujejo družinsko tradicijo mešanja genov različnih motorističnih segmentov, pri tem pa doseganje cilja sploh ni več izziv. Pravi izziv in užitek je sama pot do tja.
Tehnični podatki: Motor: 937 ccm, štiritaktni, dvovaljni, L-zasnove testastretta 11°, 4 ventili na valj, desmodromično krmiljenje, tekočinsko hlajeni |
