Doma tako v Dolomitih 
kot na Grobniku

Ljubiteljem japonske znamke kratica VFR požene kri po žilah. Ta že skoraj legendarni motocikel iz Honde ponuja motoristu ustrezno združitev potovalnega motorja in športnika. Z letošnjo sezono, ki je sicer v zadnjih vzdihljajih, so motor prenovili in vanj vgradili nekaj novosti.

Udoben, a športni položaj

Položaj za krmilom je športen, a kljub temu še vedno pokončnejši kot pri najbolj nabritih dirkalnih motorjih. Vseeno bo za uporabnike potovalnikov in potovalnih endur pomenil nov svet, ki se ga bodo morali navaditi. Imeti morate kar močne roke, saj prav te med sedenjem na VFR ob počasni vožnji nosijo več teže. Drugače je na avtocesti, kjer se peljemo hitreje in zračni tok razbremeni mišice.

Hladni dnevi so tu, zato prijata izboljšani serijski petstopenjsko ogrevani ročici. Je pa stikalo za vklop gretja res drobno in deluje preveč ceneno. Potovanja v dvoje z VFR bodo prav tako prijetna, saj se tudi zadaj za športni motocikel dobro sedi. Prtljago lahko pritrdite na zadnji sedež, za daljše poti pa bodo primernejši stranski kovčki, ki jih lahko kupite posebej. Prav tako ne bo šlo brez torbe za na rezervoar, saj boste pod zadnji sedež shranili le nekaj drobnih stvari. Zadnje vzmetenje na večjo obremenitev zaradi sopotnice in/ali prtljage prilagodite z vrtljivim gumbom na levi strani. Nastavite lahko še sprednje vilice, ki imajo vgrajen sistem blaženja Honda Multi-Action System (HMAS).

Nadzor oprijema serijski

Če ste bolj dirkaške narave, je honda VFR čisto pripravna za drvenje po Grobniku ali katerem od drugih dirkališč. A kljub temperamentnemu 800-kubičnemu štirivaljniku z močjo 78 kW rekordov le ne boste podirali. Motor je sicer živahnejši nad 7000 vrtljaji (rdeče polje se začne pri 12.000 obratih), ko Hondin sistem krmiljenja ventilov VTEC odpre vse štiri, pred tem dekluje z dvemi ventili na valj. Posoda za gorivo sprejme ugodnega 21,5 litra, z zmerno vožnjo boste trošili šest litrov na sto kilometrov in imeli pravi potovalni doseg.

Ena od novosti je tudi izklopljivi sistem za nadzor oprijema pogonskega kolesa. Zavore imajo sistem ABS in niso povezane, kar je bila nekoč Hondina značilnost. Instrumentna plošča je pregledna in ponuja dovolj informacij. Vgrajen je tudi potovalni računalnik, ki pa ga ni mogoče upravljati s stikalom ob ročicah, ampak moramo pritisniti katero od drobnih tipk na plošči, kar med vožnjo ni niti najmanj varno. Konkurenca je to že zdavnaj rešila in stikalo prestavila ob ročice. Tudi tisti, ki honde ne vozijo vsak dan, bodo hitro opazili še eno drugačnost – prav v vseh svetilih so uporabili LED-tehnologijo. Podobo motocikla pomembno zaokrožijo še v vzvratna ogledala integrirani sprednji smerniki, ki jih dopolnjujeta po dve beli diodi, ki delujeta kot pozicijski luči. Pri nas za hondo VFR 800 F zahtevajo 12.000 evrov in se uvršča v srednji cenovni razred.