Drži sicer, da bi lahko tista stran, kjer so organi, preživela, vendar tega nikar ne počnite, saj nam med drugim rahljajo zemljo. Pripravili smo še več dejstev o njih.
Deževniki lakoto potešijo z mrtvimi rastlinami in mikroorganizmi, ki se plazijo pod zemljo v njihovih rovih. Ker nimajo zob, hrano nekako posesajo in jo s kemikalijami v telesu razgradijo. Brez žvečenja, torej. Ko prebavijo, hrano izločijo v obliki zemlje oziroma vsaj tako se nam zdi. Z iztrebki obložijo svoje rove, ki so popolno skladišče hrane.
Stabilizatorji prsti
Snov, ki jo deževniki izločijo, ima grudasto strukturo in je polna mineralov in hranljivih snovi za nadaljnji razvoj prsti. Ustvarijo okoli pol centimetra prsti na leto, če so dobre razmere in zemlja vlažna, pa celo do 5 cm.
Ali imajo glavo?
Da, glavo in rep, ki na prvi pogled nista vidna, lahko pa ju prepoznamo po majhnem prstanu blizu glave.
Majhni rudarji
Deževnikovi podzemni rovi so kot bombon za prst. Tunelčki omogočajo hitrejši, lažji pretok vode, zračenje, rastline skoznje velikokrat potisnejo korenine. Po teh trditvah imajo lahko deževniki na hektar veliki njivi več kot 8000 kilometrov podzemnih rovov.
Ptice in svetloba
Nevarnost, ki preži na deževnike nad zemljo, so UV-svetloba in ptiči. Na površje jih v deževnem vremenu privabijo vibracije, ki jih ustvarijo dežne kapljice.
Vodovodarji sveta
Ko dežuje, so tla brez deževnikov kakor vedrce za vodo, ki nima lukenj. Brez deževnikov, ki bi kopali rove, voda ne bi mogla odtekati in dodobra napojiti zemlje.
Kvadratni metri
Število črvov v tleh je odvisno od vrste okoliščin. Ob cesti ali v slabših razmerah boste našli okoli 30 deževnikov na m2. Kjer pa so tla čista in redno gnojena, denimo na polju kmetije ali domačem vrtu, jih bo okoli 120 na m2.
