Več kot tretjina sadjarjev bo letos zaradi katastrofalne pozebe, katere škoda je večja od lanske, ostala skoraj brez pridelka. Na preostali dve tretjini preživelih nasadov v teh dneh pripeka sonce, ki z občasnim dežjem žal ustvarja razmere, idealne za razvoj klasičnih listnih uši in hruševe bolšice na hruškah.
Napadajo zdrava drevesa
Medtem ko gredo češnje h koncu in med jagodičevjem zorijo maline in ribez, je preostalo sadno drevje (jablane, hruške, breskve, marelice) v zadnji fazi trebljenja plodičev; odvisno od lege, območja in nadmorske višine.Zgodnje sorte že začenjajo zoreti. »Gre za redčenje plodičev, ki so jih drevesa poznih sort zdaj še polna. V okviru naravnega procesa se drevo odvečnih samo otrese, a mi to znamo bolje, vsaj mislimo si tako. V manjših sadovnjakih lahko manjše in odvečne plodiče sami otrebimo in pustimo preostalim, da se lepo razraščajo.V primeru večjih nasadov pa seveda ne gre tako.« Tudi za redčenje so izumili fitofarmacevtsko sredstvo: »Gre za škropivo, ki ga moramo zelo skrbno pripraviti in previdno razpršiti, da odpadejo slabši plodiči,« nam je pojasnil sadjar drevesničar, inženir Jože Barbo iz Mirne Peči. V tej fazi so po drugi strani vsa zdrava drevesa najbolj na udaru: »Po tistih, ki najbolje rastejo, se pretaka največ soka, zlasti v rastnih vršičkih oziroma plodičih, zato uši in bolhe najbolj napadajo prav ta.«Poleg košnje in trebljenja sadovnjakov je praviloma do konca junija še možnost dognojevanja, čeprav letos zaradi pozebe sadjarji posku- šajo celo ustavljati rast in je ne pospeševati.
S košnjo zaustavljajo rast
Kot nam je povedal ekološki sadjar Sašo Kašnik iz Vrbe pri Šentvidu pri Lukovici, ki mu je spomladanska pozeba vzela celoten pridelek, je treba košnjo in mulčenje pod sadovnjaki letos močno prilagoditi glede na škodo, ki jo je povzročila pozeba. »Če je normalno leto, kosimo in mulčimo travo v sadovnjaku vsakih štirinajst dni, tudi do devetkrat v letu.« Letos pa vsi, ki jim je pozeblo, kosijo pol manj. »Poko- šena in razpadajoča trava pod sadovnjaki je izjemen vir hrane za drevesa. Pozebla drevesa so letos prazna, zato kosimo le enkrat na mesec, kar pomeni, da je trava starejša in oleseni in pozneje razpade. Tako zaustavljamo rast.« Seveda je po drugi strani dlje ležeča in počasneje razpadajo- ča trava v sadovnjaku postlana postelja za škodljivce, zlasti voluharja. Zato jo je smiselno tudi odstraniti, to pa je dodatno delo.