Programov za izobraževanje odraslih je veliko. Med ustanovami, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe za pridobitev srednješolske izobrazbe je najštevilnejši vpis v sredne šole, sledijo ljudske univerze in zasebne organizacije. Sicer je bilo po Centralni evidenci udeležencev vzgoje in izobraževanja (CEUVIZ) Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v šolskem letu 2015/16 vpisanih 24.726 odraslih, in sicer 4,5 odstotka v program osnovne šole, 11,6 odstotka v posebni javno veljavni izobraževalni program za odrasle in 83,9 odstotka v srednješolski izobraževalni program.
Moj poklic
Direktor Andragoškega centra Slovenije (ACS), ki je osrednja nacionalna organizacija za razvoj in promocijo izobraževanja odraslih pri nas, mag. Andrej Sotošek: »Največji pomen izobraževanja odraslih je, da ohranjajo ali nadgrajujejo znanje, spretnosti in kompetence za vse tri namene: dvig izobrazbene ravni, boljšo zaposljivost ali pa osebni razvoj in boljšo vključenost v družbeno okolje. S tem ohranjamo in razvijamo vse tri vrste kapitala človeški, kulturni in socialni.«
Med odraslimi, ki jim je znanje kapital, je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) v šolskem letu 2014/15 še vedno največ zanimanja za programe srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja (66 odstotkov) ter programe srednjega poklicnega izobraževanja (28 odstotkov). Med vsebinskimi področji je bilo največ zanimanja za vsebine izobraževanja s področja družbenih, poslovnih, pravnih in upravnih ved (30 odstotkov), s področja storitev (20 odstotkov) ter s področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (17 odstotkov).
»Eden od pomembnih dejavnikov odločitve odraslih za ustrezno izobraževanje je večja možnost zaposlitve,« pove Andrej Sotošek. »Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so delodajalci leta 2015 najpogosteje iskali prav delavce s poklicno izobrazbo.«
Kam po znanje?
Andragoški center na svoji spletni strani ponuja pregled ponudbe izobraževanja odraslih in je eden redkih tovrstni virov informacij. O podatkih, ki so na spletni strani na voljo Andrej Sotošek pove: »Imamo pregled številnih ustanov, ki ponujajo izobraževalne programe za odrasle (od ljudskih univerz, srednjih šol, višjih in visokih strokovnih šol ter fakultet do zasebnih organizacij in zasebnih šol, izobraževalnih centrov, društev, univerz za tretje življenjsko obdobje, knjižnic, muzejev, galerij in drugih izvajalcev izobraževanja); potem lahko najdete tudi pregled izobraževalnih programih formalnega in neformalnega značaja; aktualne novice in informacije s področja izobraževanja odraslih. Namen spremljanja in objavljanja izobraževalne ponudbe za odrasle je informirati in ozaveščati najširšo javnost o možnostih izobraževanja in usposabljanja ter spodbujati k vseživljenjskemu učenju. « Boljša izobrazba, boljše možnosti zaposlitve?
---- Mag. Bojan Hajdinjak, direktor Ceneta Štuparja
Prihodnost: zaposlitev v socialno varstvenih programih
»Organizacije za izobraževanje odraslih delamo drugače kot redni šolski sistem. Z udeležencem naredimo osebni izobraževalni načrt, skupaj določimo cilje in jih nato spremljamo, jih motiviramo, organizatorji izobraževanja in učitelji so jim na voljo tako rekoč ves dan, pri poučevanju učitelji delujejo po andragoških načelih, prostori so drugačni. Ker delamo individualno, da nam je vsak posebej pomemben, večina vpisanih šolanje tudi dokonča. Trenutno imamo največji vpis v program predšolska vzgoja. Po evalvaciji odgovorov vpisanih v omenjeni program je glavni razlog osebna želja, da si želijo delati z otroki, na drugem mestu je služba, da se v Ljubljani še da dobiti zaposlitev. Opaža se tudi porast vpisa v gostinske programe, tukaj pa je glavni razlog, poleg velike možnosti zaposlitve, še popularizacija poklica s televizijskimi šovi, ki jih lahko spremljamo vsak dan. Zelo zanimiv je program bolničar, razlogi, ki jih navedejo vpisani, pa so velika možnost zaposlitve, nadgradnja izobrazbe in s tem večja plača ter osebni razlogi. V prihodnosti gotovo vidimo veliko možnosti za zaposlitev v socialnovarstvenih programih – Evropa se stara, veča se število dementnih oseb in potrebe za to vrsto izobraževanja bodo v porastu. Informacijsko-komunikacijska znanja bodo obvezna, prav tako podjetniško razmišljanje, pa ne toliko, da bi vsi odpirali lastna podjetja, ampak v inovativnosti/podjetnosti na delovnem mestu. Ne smemo pa pozabiti na obrtniška znanja: pleskarji, parketarji, vodoinštalaterji, krovci … Slovenija počasi dviga kakovost v turizmu, zato bodo zelo želeni dobri kuharji, izučeni natakarji, strokovnjaki dobrega počutja, že zdaj pa imajo naravoslovci prednost pri iskanju službe pred družboslovci in omenjeni trend se bo najbrž nadaljeval.«
