Arne Hodalič je tisti fotograf, ki je v svoj objektiv že večkrat ujel nepopisno bogastvo na eni strani in obupno bedo na drugi. Tako gorje je spremenilo njegov pogled na svet, o čemer je spregovoril v intervjuju za Ono. »Vedno sem zagovarjal in vedno bolj zagovarjam, kar vsakič znova poudarjam, da je edina rešitev ne imeti otrok. Tako pač je. Ne dajmo jih v ta svet, saj ta svet ni vreden življenja, ker je človek preveč sebično in grabežljivo bitje,« pravi in dodaja, da smo se ljudje tehnološko razvili, reprodukcijsko pa smo ostali na ravni podgan.
»Na odločitev, da nimam otrok, sem zmeraj gledal kot na zavestno. Nedavno sem na okrogli mizi o potrošništvu slišal, da bi danes potrebovali že za planet in pol naravnih virov, če bi hoteli preživeti, in ti so neobnovljivi. To je konec. Preveč nas je. Narava reagira počasi, a zagotovo bo, morda s pandemijo, z globalno vojno. Takrat ne bi bil rad zraven. In nočem, da bi bili moji otroci zraven, ko se bo začela Zemlja čistiti ljudi. Nočem, da je kdor koli zraven. Druge rešitve ne vidim, ker pamet nas ne srečuje. Da nimam otrok, je najboljša odločitev v mojem življenju,« je povedal.
Za take in drugačne težave krivi pohlep, pogoltnost, požrešnost in sebičnost nekaterih, ki imajo možnost, da vodijo in usmerjajo ta svet. »Sem sicer velik nasprotnik vseh teorij zarote, ampak to dejansko naš svet je. Neke vrste zarota bogatih proti vsem drugim. Ve se, da je 50 odstotkov svetovnega bogastva v rokah 62 ljudi. Za en avtobus ljudi, rečemo mi aktivisti, obvladuje pol sveta. In mi smo samo figure na njihovi šahovnici. Jaz tudi. Nič ne rečem. Tega se zavedam. Zato postanem zagrenjen, ker pač nočem biti figura. Pa najbrž vseeno sem, ker mogoče nosim očala, ki jih je moral narediti vietnamski otrok za 0,0001 evra na uro,« nadaljuje.
Celoten pogovor lahko preberete tukaj
.
