Čebele delajo med in turizem

Slovenci imamo dolgo in bogato čebelarsko tradicijo, saj je o čebelah poročal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Kustosinja Čebelarskega muzeja Radovljica Ida Gnilšak pravi, da že v 13. stoletju zasledimo v urbarjih zapisane dajatve v številu panjev, ki so nesporen dokaz za domače čebelarjenje. Ne smemo pozabiti še Antona Janše (1734–1773), učitelja na čebelarski šoli, ki jo je leta 1770 na Dunaju ustanovila Marija Terezija, in ki je bil v svojem času eden vodilnih čebelarjev. V naši zgodovini smo imeli še nekaj znanih mož, ki so pomembno prispevali k razvoju in uveljavitvi čebelarstva pri nas.

Najstarejši prikaz človekovega odnosa do čebel je nastal pred 20.000 do 30.000 leti v Pajkovi jami pri Bicarpi v španski pokrajini Valenciji. Prastara risba prikazuje dve osebi pri ropanju čebeljega gnezda. Visita na nekakšni vrvi oziroma vzpenjavki, čebelarja odvzemata med, pri tem pa si pomagata z dimom. Podobno delajo marsikje še danes.

Od popolnega ropanja čebeljih gnezd do gozdnega čebelarjenja pot ni bila dolga. Človek je kmalu spoznal, da je mnogo ugodneje čebele le delno oropati in jim pustiti ravno toliko hrane, da preživijo naslednjo zimo.

V Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) je več kot 7500 članov, v Sloveniji je približno 9000 ljubiteljev čebel. Povečuje se število tistih, ki živijo od čebel in pridelkov, saj se spreminja ekonomika čebelarjenja. Ljudje so se začeli zavedati, da so čebelji pridelki zdravi, kupujejo boljše vrste medu in vse manj tistega z neznanim izvorom. Čebelarstvo je za marsikoga konjiček, prinaša pa lahko tudi dodatni zaslužek.

V Sloveniji je ČZS s sodelujočimi organizacijami in posamezniki naredila pomembne korake za razvoj apiturizma, saj je uvedla certificiranje čebelarskega turizma. Njihovo število iz leta v leto narašča in je zdaj pri številki 35. Prav tako narašča število skupin turistov, ki obiščejo Slovenijo in s tem njeno apituristično ponudbo.

Prav zato so turistično usmerjeni čebelarji, tudi v želji po napredku v apiturizmu, letos pri ČZS ustanovili sekcijo ponudnikov. Pri svetovni čebelarski zvezi Apimondija so vodenje odbora za apiturizem zaupali Tanji Arih Korošec, ki je s svojo potovalno agencijo Aritours še kako vpeta v čebelarski turizem. Vse to postavlja Slovenijo na vodilno mesto v tej dejavnosti.

Ena, dve, 
tri čebelice

Slovenci smo narod čebelarjev, to se čuti na vsakem koraku. Dobro poznamo svojo kranjsko čebelo, njeno vlogo v naravi in cenimo čebelje pridelke slovenskih navdušencev. »Slovensko čebelarstvo je v mnogočem posebno,« poudarja predsednik ČZS Boštjan Noč. »Imamo kranjsko čebelo, katere izvorna dežela je Slovenija, imamo svojevrsten AŽ-panj, čebelnjake in panjske končnice ter pečemo medenjake in pripravljamo izdelke iz lecta. Vsega tega drugje ni. Kar je še najbolj pomembno, slovenski čebelarji čebelarimo z dušo, nam Slovencem čebelarstvo pomeni nekaj več.«

Slovenci slovijo po svetu po gostoljubnosti in odprtosti. »Čebelarji z veseljem pokažemo svoja urejena čebelarstva, postrežemo s čebeljimi pridelki in se pogovorimo o čebelarstvu na splošno,« povejo na ČZS. »Prav zaradi naštetega v zadnjem času razvijamo čebelarski turizem, saj želimo dejavnost predstaviti tako kolegom iz Slovenije in tujine kot drugim domačim in tujim obiskovalcem. Ogled čebelarskega turizma in tovrstna doživetja vas popeljejo v nepozabni svet.«

Slovenija je prva in do zdaj edina država, ki uvaja certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma. Certifikat odličnosti je namenjen boljšemu trženju apiturizma, obiskovalcem pa sporoča, kakšno ponudbo lahko pričakuje. Ena, dve ali tri čebelice označujejo zadovoljevanje osnovnih pogojev, urejenost objektov ponudnika in okolice, ekološko ali biodinamično čebelarjenje, sposobnost privlačne predstavitve dejavnosti in produktov, inovativnost embalaže, sposobnost ustvariti apidoživetje, elemente presenečenja in podobno.

Pomembna promocija so tudi številne pobude, ki jih je sprožila ČZS; te zdaj nadaljujejo pot do široke uveljavitve oziroma uresničitve. To so kandidatura za kongres Apimondije 2021, evropski medeni zajtrk in razglasitev 20. maja, rojstni dan začetnika čebelarstva Antona Janše, za svetovni dan čebel. Prav na tem področju je ČZS s predsednikom Boštjanom Nočem v zadnjem letu napravila zelo velik korak naprej, čeprav bo pot do uradne razglasitve še dolga.

»Čebelarski turizem je izjemno perspektivna turistična panoga, čaka pa nas še veliko dela,« poudarjajo na ČZS. »Pomembno je, da povežemo različno turistično ponudbo s čebelarskim turizmom. Prav tako je pomemben skupen nastop ponudnikov na trgu. Le s skupnimi močmi nam bo uspelo, da bo tovrstni turizem v Sloveniji postal ena vodilnih in uspešnih turističnih panog.«