Če jih dobi slana, cvetovi radi porjavijo

Najstarejšim znanim fosilom magnolij pripisujejo starost okrog 20 milijonov let. Takrat so jih opraševali hrošči in prav neverjetno je, da se tu in tam kakšna rastlina v enaki ali zelo podobni obliki obdrži za tako veličastno obdobje zemeljske zgodovine. Danes je magnolija izjemno priljubljena okrasna rastlina, na voljo v številnih različicah in sortah.

Ime je dobila po botaniku

Pierre Magnol je znameniti francoski botanik, ki je leta 1689 zasnoval delitev rastlin v družine, kar je eden pomembnih korakov k današnji klasifikaciji rastlin oziroma vseh živih bitij. Njegovi mlajši kolegi (C. Plumier, W. Sherard, Carl von Linné) so zato številen rod različnih vrst in sort cvetočih grmov oziroma dreves z nekaterimi skupnimi lastnostmi v poklon Magnolu poimenovali magnolije. Ker je rod res obsežen (približno 80 različnih vrst in nešteto sort), jih delimo v posamezne skupine, ki se med seboj ločijo po listih, zgradbi cveta ali drugih lastnostih.

Velecvetna magnolija

Magnolia grandiflora ali velecvetna magnolija spada v skupino zimzelenih. Uspešno rast ji lahko zagotovimo le v Sredozemlju, zato je pri nas primerna le za zavetne lege vrtov ob morju, kjer ji lahko damo dovolj prostora. V višino doseže do kar 25 metrov, njeni temnozeleni listi in ogromni cvetovi v smetanovi barvi pa so prava paša za oči.

Listopadne magnolije

Številne listopadne magnolije so prav tako razdeljene po skupinah. Sulanževke (Magnolia x soulangeana) so najpogostejše. Zacvetijo hitro po tem, ko smo jih zasadili na vrt, kobuševke (Magnolia kobus) pa so nekoliko višje in bolj odporne proti mrazu, zacvetijo pa šele v nekaj letih po sajenju.

Za majhen vrt so primerne zvezdaste magnolije (Magnolia stellata), ki ostanejo v velikosti grma tudi v odrasli dobi. Cvetijo najbolj zgodaj in so zato najbolj občutljive za spomladanske pozebe. Če jih ulovi slana, cvetovi radi porjavijo, zato so najlepše le v pomladih brez velikih nihanj v temperaturi zraka. Nekatere zacvetijo pred olistanjem, druge med njim ali šele po njem (na primer Magnolia sieboldii, ki cveti konec junija).

Sajenje

Vse vrste magnolij sadimo na dobro premišljeno mesto, saj presajanja in obrezovanja ne marajo. Sadimo jih v zemljo, bogato s humusom, rade imajo malo več vlage. Dobro uspevajo na manj odcednih tleh, saj imajo plitev koreninski sistem. Sadimo jih na globino, na kakršno so bile posajene v loncu (pazimo, da ni pregloboko), in na mesto, na katerem korenine ne bodo izpostavljene tlačenju, na primer zaradi vožnje z vozili.

Korenine pri mladih rastlinah pred mrazom dodatno zaščitimo z zastirko iz lubja. Po zakonitostih feng šuja bomo z zasaditvijo magnolije v svoj vrt vnesli energijo miru, lepote in čistosti.