Dopustniško obdobje nas definitivno zapušča, in jesen je tu. Po prvih vtisih indijanska, če lahko verjamemo določenim meteorologom, pa jo bomo morali preimenovati v sodobno, saj nas bojda čaka kar nekaj vse toplejših jeseni. Dobrega občutka ob tem mi ne morejo pokvariti niti tisti, ki trdijo, da je to le zatišje pred nevihto, torej novo mini ledeno dobo, niti tisti, ki so prepričani, da je to posledica našega uničevanja planeta. No, naj tudi vas potolažim, planeta itak ne moremo uničiti, lahko le sebe in nekaj deset tisoč nam sorodnih živalskih vrst, od katerih pa najbrž nobena ne bi bila kaj prida boljša, če bi se znašla v našem položaju.
Moški so se vrnili z družinskih dopustov, fantje s pomorskih pijančevanj. Zato je jesen čas ljubic. O njih nisem pisal že kar nekaj časa, in mogoče je to najprimernejše obdobje, da se spoštljivo spomnim te sicer izjemno velike in pomembne množice deklet in žensk iz našega vsakdanjega okolja. Izjemno velike zato, ker jih je seveda več kot partneric in žena. Mogoče se sliši čudno, samo razumeti morate, da je veliko žen in partneric tudi ljubic, obenem pa večina deklet in žensk, ki niso v stalni zvezi, ne sedi le doma pred televizorji in kvačka, kot to rade razlagajo mami in kolegicam. To pa ni vse. Če bi statistični urad objavljal tudi tovrstne podatke, bi najbrž ugotovili, da gre za nadpovprečno izobraženi del ženske populacije z očitno višjo kupno močjo in očitno večjim družbenim vplivom od povprečja.
Minili so časi, ko so ženske za tovrstno seksualno-emocijsko rekreiranje potrebovale izgovore tipa bolje je biti spoštovana ljubica kot varana žena, saj jih je evropska družba že pred stoletji dekriminalizirala in v 19. stoletju tudi legalizirala. Seveda obstajajo topogledne razlike v posameznih evropskih državah, ki bi jih mnogi radi pripisali kulturnim razlikam, gre pa seveda za različne stopnje hipokrizije, to pa sovpada tudi z drugimi področji, na primer poslovnim ali aktualnim zunanjepolitičnim. Hipokrizija je pač hipokrizija. V Franciji lahko že generacije predsednikov svoje ljubice javno izpostavijo, v Avstriji in Nemčiji pa le ožjemu krogu prijateljev in poslovnih partnerjev.
No, ne glede na gradient povečane družbene tolerance do promiskuitetnih tem pa večini ljubic osnovni koncept še vedno ni jasen. Ta je namreč zgrajen na kompromisu med dobrimi in slabimi stranmi takšne naveze. Če so benifiti svoboda, lastni mir in vrzel obveznosti, ki smrdijo po pranju njegovih gat, likanju srajc in podobnih jajcih, na drugi strani iste zgodbe kraljujejo osamljenost ob večerih, med vikendi, prazniki in dopusti ter predvsem slabe napovedi za napredovanje v zvezi. Sprijaznite se. Ljubica bo moškemu vedno le ljubica! Ne glede na to, kolikokrat bo vmes ločen ali samski, metamorfoze iz ljubice v dekle ali ženo ni. Če je, vedno se najde kakšen popoln idiot, pa je takšna, da je ne želite. Niti če ste ona niti on. Zato bi to dekleta in ženske morale razumeti kot dodatno prednost, ne hendikep.
Kakor koli, vsem ljubicam želim bogato in prijetno jesensko obdobje, potešitev intelektualnih, seksualnih in, kjer je tudi to v igri, materialnih apetitov, ki so se kopičili v dolgih, vročih poletnih mesecih. Brez vas bi bilo vojn še več.
