Pisano obarvane stene, prikupne risbe na stenah, številne igrače, drobni predmeti in še mnogo drugih stvari je treba pospraviti v otroško sobo največkrat le na nekaj kvadratnih metrih. To je otrokov mali zasebni svet. Opremljanje tega prostora je za starše prijetno, a tudi zahtevno. Oblikovanje pohištva za otroške in mladinske sobe je svet zase. Tu ni vsakoletnih novih smernic, o katerih govorimo pri opremi za druge prostore, tudi na večjih pohištvenih sejmih so predstavitve pohištva za otroške sobe le redke. Zelo malo je namreč proizvajalcev opreme, ki imajo poleg pohištva za preostale prostore v svoji ponudbi tudi vse za sobo najmlajših članov družine. A to še ne pomeni, da svet otroških sob ni pisan in pester. Ponudbe je veliko, občasno pa se v svet oblikovanja za najmlajše poda tudi katero izmed slavnih imen, le da največkrat zasnujejo le posamezne kose pohištva ali različna igrala, kot je na primer gugalni konjiček, ki je pogosto priljubljen izziv zanje. Tako je letos storil priznani nizozemski oblikovalec Marcel Wanders, ki je za podjetje Cybex naredil nekaj kosov s svojim značilnim pečatom.
Na prvem mestu je kakovost
Otrokove sobe najbrž ne bi opremili samo z dizajnerskimi kosi, tudi če bi nam finance to dopuščale. Na prvem mestu pri nakupu je kakovost, tako materiala kot postopkov izdelave. Ko gre za najmlajše, se starši pogosteje odločajo za naravni material, prav tako so bolj pozorni na njegov izvor. Pri pohištvu in tudi dodatkih so na voljo naravni materiali, na primer les, obdelan le z voski in olji, pri tkaninah pa bombaž in lan. Ker so ti običajno nekoliko dražji, je toliko pomembnejši premislek o izboru posameznih kosov pohištva. Pri tem je dobro upoštevati dejstvo, da otroci hitro rastejo in da se njihove potrebe v prostoru spreminjajo veliko hitreje kot pri odraslih, zato je treba dobro premisliti, kaj potrebujejo zdaj in kakšne bodo potrebe ter želje čez nekaj let. Otroška soba naj bi bila zasnovana tako, da jo lahko dokaj preprosto spreminjamo. Ena od možnosti je mobilno pohištvo, ki se ga da prestavljati in nastavljati po višini. To so, na primer, zabojniki na kolesih, postelje na podestu in s predali, površine za risanje in plezalne stene. Kot ponavadi pravijo arhitekti, ki opremljajo otroške in mladinske sobe, je pomembno, da pri načrtovanju upoštevamo otrokove želje, interese in dejavnosti. Z njim se je treba pogovarjati o njegovih željah in ga delno vključiti v proces. Na splošno pa naj bi bila oprema enostavna, lahka za vzdrževanje in domiselna.
Postelja, pisalna miza
in ergonomski stol
Ne glede na velikost prostora, namenjenega otroški sobi, med najpomembnejše kose sodi postelja. Izberemo kakovostno ogrodje, ležišče in posteljnino. Ta lahko popestri sobo, če dodamo še kakšno ljubko okrasno blazino. V manjših prostorih se marsikdo odloči za pograd, zlasti če si sobico delita dva otroka. Pod pogradom je mogoče urediti prostor s pisalno mizo za učenje in pisanje nalog ali pa igralni kotiček in prostor za shranjevanje stvari.
Pri izbiri pisalne mize za šolarja lahko upoštevamo pravila, ki veljajo tudi za delovne mize odraslih. Po teh naj bi bila dolga 160 centimetrov, široka pa najmanj 80. Zlasti je pomembno, da ni ožja od 80 centimetrov, če bo na njej tudi računalnik. Ta širina namreč zagotavlja primerno razdaljo med očmi in zaslonom računalnika, ki mora biti vsaj 50 centimetrov. Pisalno mizo je najbolje postaviti v prostor tako, da pada svetloba nanjo z leve strani, ne sme pa odsevati na zaslon računalnika.
Stol, na katerem bo otrok sedel pri učenju in pisanju nalog, naj bo kakovosten in ergonomsko oblikovan, tako da se prilega obliki telesa in omogoča pravilno držo med sedenjem. Ergonomski stol z osnovnimi nastavitvami je smiselno kupiti okrog otrokovega sedmega leta, ob koncu osnovne ali v začetku srednje šole pa že lahko izbiramo med ergonomskimi stoli za odrasle. Osnovni ergonomski stol, ki je primeren za osnovnošolca, je manjši in omogoča nastavitve višine sedenja in globine sedišča.
Barve in osvetlitev
Starši so pri izbiri barv pogosto najbolj pogumni prav v otroški sobi. Z njimi ne skoparijo niti proizvajalci pohištva za otroške in mladinske sobe. Skoraj ni odtenka, ki ga ne bi bilo mogoče najti, od rožnate in modre do vijoličaste, zelene, oranžne, rdeče in rumene barve. Nikakor pa ni nujno, da je otrokova soba paleta kričečih odtenkov. Otrok se jih hitro naveliča, prav tako se njegov okus spreminja. Namesto velikih obarvanih površin lahko izberemo le barvne detajle, ki bodo lepo dopolnili belo ali naravno leseno pohištvo. Stene pa lahko krasijo tapete in dekorativne stenske nalepke, ki ponujajo možnosti za zanimive in ustvarjalne rešitve.
Podobno kot v drugih prostorih mora biti tudi v otroški sobi več virov svetlobe, in sicer splošna osvetlitev, osvetlitev pri vzglavju postelje in osvetlitev delovne mize. Za prvo je najprimernejša stropna luč, ki naj bi bila na sredini sobe, lahko pa gre tudi za več manjših svetilk na stropu ali steni. Pomembno je le, da je svetloba čim bolj posredna in razpršena. Pisalna miza naj bo močneje osvetljena s snopom svetlobe, ki prihaja iz namizne luči. Ob postelji pa ima otrok lahko namizno svetilko z nežno svetlobo, ta bo osvetljevala sobo pred spanjem.