PASJA LJUBEZEN

Cane corso: Od bojevnika do ljubljenčka

Objavljeno 12. september 2016 18.00 | Posodobljeno 12. september 2016 18.00 | Piše: Tjaša Banko

Najsrečnejši so, ko se okrog njih zbere vsa družina. Ločenost od nje doživljajo kot kazen.

Ponašajo se z atletsko zunanjostjo. Foto: Tjaša Banko.

Tyra je triletna psička iskrivega pogleda in radovednega značaja. Njene grobe atletske zunanjosti se marsikdo prestraši, čeprav ne bi poškodovala niti mravlje. Otroci jo lahko jahajo, pa ob tem ne bo niti bevsknila, psi in mačke lahko mirno pojedo njen obrok, ne bo se pritoževala. Je inteligentna in izjemno predana družini. Malce plašna, a vedno pripravljena na igro. Je tipična predstavnica pasme cane corso.

Lovec in čuvaj

Gre za zelo staro pasmo, ki naj bi imela korenine na italijanski Siciliji, tega psa zato ponekod še vedno imenujejo italijanski mastif. Poznana naj bi bila že v antiki in srednjem veku. Znani so bili kot rimski bojni psi, predstavniki te pasme so se v Rimu namreč borili z levi, kot bojevnike pa naj bi jih uporabljali tudi v makedonski vojni. Cane corso je imel vedno praktično vlogo; bil je čuvaj premoženja, goveda, svinj in preostale živine ter odličen lovski pes. Med prvo in drugo svetovno vojno je pasma skoraj izumrla, a je zaradi skupine zanesenjakov v 80. letih prejšnjega stoletja na novo zaživela. Med prvimi je standard corsa opisal doktor Antonio Morsiani, ki ga je označil za »agilnega, inteligentnega in zaščitniškega psa«. Standard je bil priznan leta 1973 in dokončno potrjen leta 1996. V sodobnem času je zelo priznan v Evropi in Ameriki, v Sloveniji še vedno velja za redkejšo pasmo. Od bojnega psa in lovca se je v stoletjih postal privržen hišni ljubljenček. Danes je predvsem družinski pes.

Vzgoja

Po naravi je predan in aktiven čuvaj, nežen, inteligenten, učljiv, tih, nepodkupljiv, temperamenten, neagresiven, uravnotežen, krotek in sproščen. Ima izrazito potrebo po gibanju. Lahko živi tudi v stanovanju, vendar mora imeti zagotovljene dnevne sprehode, da lahko ohranja svoje atletsko telo v ustrezni formi. Poleg sprehodov vas bo z veseljem spremljal pri teku ali pohodništvu. Priporočljiva je udeležba v raznih klubih za vzgojo psa, kjer se znebi nekaj svoje energije, hkrati pa prispeva k njegovi socializaciji.

Je inteligenten in učljiv, zato ga je razmeroma lahko šolati, a je s tem priporočljivo začeti karseda zgodaj.

Ker je inteligenten in učljiv, ga je razmeroma lahko šolati, a je priporočljivo začeti karseda zgodaj, dokler je njegova velikost še obvladljiva. Z vzgojo je treba začeti prvi dan, ko pride v naš dom, sicer bi utegnil postati dominanten. Od lastnika se pričakujeta doslednost in avtoriteta, ki bosta psu dali vedeti, da je človek vodja njegovega tropa. Prav tako je pomembna socializacija; priporočljivo je, da ima čim več stikov z drugimi ljudmi in psi.


Tudi na tobogan

Pravi cane corso je neizmerno zvest svojemu lastniku. Je družinski ljubljenček, ki je najsrečnejši, ko je okrog njega zbrana vsa družina, ločenost od nje pa občuti kot kazen. Še posebno ljubeč in zaščitniški je do otrok, do katerih ni nikoli agresiven. V njihovi družbi zaradi igrive narave prav hitro lahko postane eden izmed njih, zato ne bodite presenečeni, če boste zagledali corsa, ki z otroki skače v vodo ali se spušča po toboganu. S psi in mačkami lahko prebiva v mirnem sožitju, še posebno če so skupaj že od malega.

Mogočen mastif

Po videzu je cane corso mogočen mastif, odlikujeta ga atletska postava in mišičasto telo. Samec meri od 64 do 68 centimetrov, samica pet centimetrov manj. Standardna teža samice je med 40 in 45 kilogrami, povprečen samec ima navadno okoli 50 kilogramov.

Nega ni zahtevna

Cane corso ima kratko dlako, ki le malo izpada. Pes zato ne potrebuje zahtevne nege in je primeren za lastnike, ki ji ne želijo posvečati prevelike pozornosti. Občasno krtačenje bo poskrbelo za odmrlo dlako, namesto kopanja pa lahko psa preprosto obrišete z vlažno krpo ali brisačo. Corso je robusten in načeloma zdrav pes, ki od lastnika ne bo zahteval večjih veterinarskih stroškov, je pa, kot vsi večji psi, lahko izpostavljen predvsem boleznim sklepov in kosti, kot je denimo displazija kolkov. Da bi se izognili tem težavam, mladička do šestega meseca ne izpostavljajte daljšim aktivnostim, izogibajte se zlasti hoji po stopnicah. 

Deli s prijatelji