Vrt brez jagod, tudi če jim namenimo le manjšo gredico ali par vrstic, si kar težko predstavljamo. Tako si zagotovimo nekaj domačega svežega sadja, najbolj pa šteje to, da se z njimi lahko sladkamo sproti, osvežijo nas med delom na vrtu ali otroke med igro.
Ljubijo sonce in prepustno zemljo
Če si želimo res dober pridelek, jagodam odmerimo sončno, zavetno lego. Za lažje obiranje jih sadimo na manjših gredicah, lahko pa tudi ob robovih, tako bodo sladki plodovi dostopni tudi malim sladokuscem.
Rade imajo prepustno, peščeno ilovnato prst, bogato s fosforjem in kalijem. »Zemljo pred sajenjem očistimo plevela in jo pognojimo s kompostom ali hlevskim gnojem. Okrog sadik je priporočljivo takoj položiti zastirko, uporabimo lahko naravno, denimo slamo ali svežo travo, mnogi pa raje zemljo prekrijejo kar s črno folijo.
Zastirka bo zadrževala vlago in dušila plevel, poleg tega pa ščitila plodove pred umazanijo, saj ti ne bodo prišli v stik z zemljo. S tem preprečimo tudi gnitje plodov, ki bodo ob obiranju vedno suhi in čisti,« priporoča vrtnarka Andreja Bogataj s kmetije Golc na Gorenjskem.
Pri izbiri prostora, kamor bomo sadili jagode, upoštevajmo dobre in slabe sosede ter kolobar. Nikar jih ne sadimo na grede, kjer so pred tem rasli paradižnik, paprika, krompir ali same jagode.
»Boljši predhodnik je fižol. Jagode se odlično razumejo s česnom, čebulo in porom, ki odganjajo bolezni, zlasti plesen, in škodljivce, zato jih je dobro saditi skupaj kot mešane posevke. Te vrtnine lahko sadimo posamezno med jagode, lahko pa cele vrste med vrstami jagod,« svetuje Bogatajeva.
Sicer pa v skladu s kolobarjem jagode selimo na drugo gredico na vsaki dve ali tri leta, seveda vsakič z novimi sadikami. Starejše rastline sicer rodijo, vendar slabše, pa tudi plodove imajo manjše in slabše kakovosti.
Sladki plodovi za vse leto
Na domačem vrtu stremimo k temu, da bo sezona zorenja jagod čim daljša, glede na to izberemo sorte. Bogatajeva priporoča večkrat rodne oziroma mesečne jagode, s katerimi bistveno podaljšamo sezono uživanja svežih plodov: »Resda so najslajše tiste, ki rodijo poleti, vendar moramo povedati, da so se z žlahtnjenjem lastnosti mesečnih sort zelo izboljšale, tako da ne velja več, da imajo manjše in manj sladke plodove v primerjavi s sortami, ki rodijo le enkrat na leto.«
Med temi, ki rodijo le enkrat, ločimo rane, srednje in pozne. Prve rodijo od maja do konca junija, druge od srede junija do srede julija, zadnje pa ves julij. Tako lahko tudi s premišljeno zasaditvijo teh sort podaljšamo sezono jagod od maja do konca julija.
Zagotovimo jim dovolj prostora
Za dobro rast in bujen pridelek jagode potrebujejo precej prostora. Tako med vrsticami kot tudi med posameznimi rastlinami naj bo razmik približno 25 cm, tako se bodo grmički lahko res dobro razvijali. Zelo pazljivi bodimo pri izbiri sadik.
»Dobro si oglejmo zlasti koreninski sistem, ki mora biti dobro razvit. Pri rastlinah z lončki morajo korenine že pokukati skozi luknjico na dnu, da bi se sadike bolje prijele, pa jih sadimo skupaj s koreninsko grudo,« pravi Bogatajeva.
Tudi na balkonu lepo uspevajo
Domače jagode lahko uspešno gojimo tudi na balkonu v loncih ali koritih, zadnja leta so zlasti priljubljene viseče. Osnovna pravila so enaka kot pri vrtnih, na nekaj posebnosti pa le velja opozoriti.
Za sajenje uporabimo kakovosten substrat in gnojilo za jagode, ki ima večjo vsebnost fosforja kot navadna gnojila. Če gnojimo s temi, se pogosto zgodi, da jagodam primanjkuje fosforja, zato imajo manj cvetov in s tem manj pridelka.
Pazimo, da jih bomo dovolj zalivali, saj se zemlja v loncih izsuši hitreje kot na vrtu. To velja zlasti med cvetenjem, pri tem pa ne pozabimo, da morajo imeti lonci na dnu luknje za odvajanje vode. Kot smo že zapisali, se jagode dobro počutijo na soncu, vendar bodimo pazljivi, da loncev ne bomo postavili na prepih.
Zavedati se moramo, da od jagod v koritih ne smemo pričakovati prevelikega pridelka, saj bomo pozneje lahko razočarani. Seveda tudi v koritih rodijo, vendar bistveno manj kot tiste v vrtu, saj imajo mnogo bolj omejen prostor za razvoj korenin. Kupujemo jih predvsem zaradi lepih cvetov, ki delujejo zelo dekorativno.
Med sortami, primernimi za korita in obešanke, se je v praksi izkazala sorta elan, ki cveti od spomladi do prve pozebe, plodovi so zelo aromatičnega okusa. Cvetovi so bele barve. Omenimo še sorto camara, ki ima rožnate cvetove in zelo dobre plodove. Cveti vse leto.
Sorte, primerne za gojenje na vrtu
Irma je ena najrodnejših sort. Izjemno odporna je proti neugodnim vremenskim razmeram (zimske spomladanske pozebe, suša). Ker dobro prenaša mraz, je primerna tudi za višjeležeča območja. Zelo odporna je tudi proti najpogostejšim boleznim, ki napadajo jagode. Cveti od pomladi do prvega mraza pozno jeseni. Je dobrega okusa in aromatična.
Albion je srednje bujna sorta z bogatim pridelkom. Cveti od pomladi do jeseni. Odporna je proti boleznim. Plodovi so zelo aromatični in čvrsti. Primerna je za vsa območja v Sloveniji. V jagodah uživa staro in mlado
Otroci jih radi namakajo v sladkor, na slovitem wimbledonskem teniškem turnirju jih strežejo s šampanjcem, prevzetne dame z Napoleonovega dvora pa so se menda v jagodnem soku celo kopale. Če velja, da pri moških zbujajo spolno moč, verjamemo, da se jih niti močnejši spol ne bo branil. Jagod nikar ne sadimo na grede, kjer so predtem rasli paradižnik, paprika, krompir ali – jagode. Jagode pravilno nabiramo tako, da jih odtrgamo skupaj s kronskim listom. Tako ne bomo poškodovali rastline, plod pa bo dlje ohranil svežino.
