IDEJA ZA IZLET

Büjraši vabijo na Otok ljubezni

Objavljeno 11. avgust 2017 14.00 | Posodobljeno 11. avgust 2017 14.00 | Piše: Primož Hieng
Ključne besede: Mura običaji

Turistično društvo Büjraš bo ta konec tedna v Ižakovcih pripravilo že 26. büjraške dneve.

Mlin v Ižakovcih so izdelali leta 1999 po izvirnih načrtih. Foto: Goran Rovan

Reka Mura se je stoletja igrala z naravo in ustvarila naravni otok, ki so ga domačini poimenovali Otok ljubezni. Otok v Ižakovcih, obdan z rečnim rokavom, je znan po delujočem plavajočem mlinu na Muri, ki je točka na cesti obnovljivih virov energije, po brodu, ki vsak dan vozi čez Muro, büjraškem muzeju, kulinarični in etnološki ponudbi ter po neizmernih lepotah narave.
Še pred nekaj desetletji je na Muri delovalo več kot 40 plavajočih mlinov, ki so energijo za mletje pridobivali iz reke in jo prek vodnih koles prenašali na mlevne dele mlina. Tega v Ižakovcih so izdelali leta 1999 po izvirnih načrtih, povzetih po enem od nekdanjih mlinov na Muri. V celoti je iz lesa. Z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih (kumpih). V njem je posebna soba za mlinarja, ki melje ajdovo, pšenično, pirino in koruzno moko.

Med mlinom in brodom je na otoku več hišk: v eni je mogoče kupiti kak spominek ali se odžejati, v eni počiva brodar, v dveh pa je urejen manjši muzej, posvečen možem in fantom, büjrašem, ki so s preprostim orodjem in snopi šibja stoletja utrjevali rečne bregove, da jim deroče vode niso odnašale obdelovalne zemlje. Na nekdanje šege in navade se domačini vsako leto avgusta spomnijo ob büjraških dnevih, ko oživijo tudi druge tradicionalne dejavnosti.

Büjraši bodo slikovito prikazali, kako so nekoč izdelovali t. i. vipe iz šibovih vej, povezanih z jekleno žico, s katerimi so skrbeli, da nemirna Mura ob večjih poplavah ni prestopila svojih bregov. To opravilo so nekoč opravljali ročno, saj je bilo ob reki dovolj naravnega materiala za izdelovanje vip. Ob prikazu teh opravil bodo kolo časa zavrteli za več desetletij v preteklost. Büjraštvo je bilo nekoč, tudi v obdobju Marije Terezije, zelo iskan in cenjen poklic. Pri büjraših je marsikdo našel tudi zaslužek in delovno mesto.

Od petka do nedelje

In kakšen je program? Že v petek, 11. avgusta, zvečer bodo nastopili Čudežni dečki, Darko Domijan, Nano Prša, Zdravko Škender, Brigita Šuler in Bogdana Gorza.

V soboto, 12. avgusta, bo dan ljudske kulture in običajev, ki ga bodo ob pol desetih začeli z otroško likovno delavnico, ob 10. uri pa se bo začela okrogla miza Hidroelektrarne na Muri – da ali ne. Ob 13. uri se bo začelo tekmovanje v pečenju rib na – kot pravijo – dašnji način, prikazali bodo büjraštvo, odprli razstavo starodobnih traktorjev Pufkači, predstavilo se bo društvo Dimek iz Beltincev, nastopili pa bodo še Vinski bratje in folklorna skupina Pozvačin iz Bistrice. V poznem popoldnevu bo koncert starih muzik, nato bodo igrali in peli Mladi Pomurci, ob 22. uri pa bo še ples vil.

Nedeljo, 13. avgusta, ki bo dan duhovnosti in družabnosti, bodo začeli z budnico, nadaljevali z nagovori in kulturnim programom, ob 10. uri pa bo še maša za pokojne in žive büjraše, ki jo bo daroval župnik župnije Beltinci Alojz Benkovič. Točno opoldne se bo začelo družabno popoldne z Ansamblom Toneta Rusa, ob 18. uri pa je na sporedu še büjraško popoldne s Primorskimi fanti. 

Büjraška malica

Z brodarjevo pomočjo si lahko sami pripravite büjraško malico – nad ognjem si popečete na palici nataknjen kruh (temu pravijo domačini pajanje krüja), ga natrete s česnom in namažete z zaseko. Zraven spada še domače žganje.


 

Deli s prijatelji