Težko ji je. Kako se privaditi v ednino, če si 63 let živel zlit v drugega in njegovo ustvarjanje? Ne vem. Njen korak je počasen, a vztrajen. Pogled se ji ustavi na starih fotografijah in obraz vendarle pokaže droben nasmešek, ko vidi ansambel in v njem soproga. »O, koliko srajc sem zlikala!« navrže, se za hip ustavi in njene misli že odhitijo naprej, v druge zgodbe in spomine. Njenega življenja si ne znamo predstavljati. A velika ljubezen z mnogo odrekanja je to morala biti. Vendar v njenih besedah ni čutiti teže. Tako je bilo, in bilo je prav. Ko gospo srečam drugič, je v svetli bluzi in verižici videti čudovito. Pričaka me v galeriji. Njene oči žarijo.
Avgust je. In vaša žalost ob nedavni izgubi moža Slavka še vedno močno boli. Kako danes gledate na moževo dediščino in svoj del v njej? Nekje sem prebrala, da ste, ko ste namreč slišali njega igrati na klavir, svojega kar zaprli.
Ves čas sem mu bila privržena, nikoli mu nisem nasprotovala. Vesela sem bila njegovih uspehov, in kjer sem lahko, sem pomagala, tudi pri urejanju not. Ravno dovolj sem jih obvladala, da sem lahko bila v pomoč. Prve note sem urejala in za tisk pripravljala sama.
Slavko je velikokrat v intervjujih povedal, da je k njegovemu uspehu vodilo zgolj naključje, da uspeha ni načrtoval ali pa celo težil k njemu.
Res je, nikoli. V sebi je nosil dar. Ko sem gledala, kako je s triom v prvih letih ustvarjanja igral na vrtu – takrat so bili kostanji še bolj košati – je mladina zlezla na drevesa, da ga je slišala. Slavko je bil res poseben človek. Imel je dar, za katerega ni želel povračila. Ni si želel popularnosti, ta je prišla sama od sebe. Prvi posnetki iz Celovca in z domačih veselic so ga naredili zelo priljubljenega. Na to ni mislil. Ta dar je bil preprosto v njem.
Veliko ste ga čakali.
To pa.
V časih največje popularnosti ga včasih tudi po leto dni ni bilo domov.
Hja, po šest mesecev skupaj pa ga res velikokrat ni bilo doma.
Kako ste to prenašali?
Sem mislila, da je samoumevno. Bila sem še zelo mlada. Nisem pričakovala razkošja. Najteže je bilo, če so bili otroci bolni ali pa sem rojevala, ko njega ni bilo. A mlad človek vse zmore.
CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS, KI JE IZŠLA DANES. NAJDETE JO V VAŠI NAJBLIŽJI TRAFIKI, LAHKO PA SE NANJO TUDI NAROČITE, NA BREZPLAČNI ŠTEVILKI 080 11 90.
