Na dvorišču pred Trubarjevo hišo literature se je gnetla skupina brezdomcev. Žlobudraje so stikali glave in secirali, kaj se jim je oni dan zgodilo. V njih so brbotale številne usode in socialne krivice, ki so jih v nekem trenutku pahnile na ulico, pod svobodno nebo, to zna biti ledeno mrzlo, peklensko vroče, a tudi romantično in poetično.
Brezdomstvo postane v nekem trenutku namreč tudi način življenja. Največkrat brezizhoden. Nekateri v tem vidijo popolno in apatično brezdelje, za druge so omenjeni postopači – ogledalo naših tihih želja.
Nekatere med njimi videvamo že desetletje in več. So razpoznavne ikone ljubljanskih vogalov. Tudi zaradi Kraljev ulice, nevladne in humanitarne organizacije, ki je bila ustanovljena pred natanko dvanajstimi leti in si prizadeva te branike svobodnega in nikoli doživetega ohranjati v čim boljši formi.
Četverica, Taubi, Žiga, Danilo in ta, ki se je predstavil kot Nekdo, je z nagajivimi očmi opazovala, kdo vse bo prišel na literarni dogodek, ki so ga organizirali prav oni, kralji ulice. Pravzaprav je šlo za literarni eksperiment, v katerem sta sourednici Mirjam Gostinčar in Luna J. Šribar povabljenim piscem prej posredovali le eno vodilo: »Pišite o novem svetu!«
Pet let po Tlakovankah
Tako je nastala že druga zbirka poezije in kratkih zgodb, po tisti z naslovom Tlakovanke iz leta 2012. »Luna je bila odgovorna za poezijo, jaz za kratko prozo,« je povedala Mirjam. K sodelovanju sta privabili vse redne ustvarjalce, ki že tako ali tako polnijo Kralje ulice, ter nekaj zunanjih, s katerimi so že sodelovali. »Nastala je resnično zanimiva zmes, vredna branja,« je še povedala Mirjam, Luna pa je dodala, da bo knjižico moč kupiti na ulici – kar pri njihovih kraljih ulice. Polovica od prodanega bo zatorej kapnila v žep prav takšnim, kot je, denimo, tudi Danilo, ki zase hudomušno pravi, da je »podnevi Danilo, ponoči Nočilo«!
Na ljubljanskih ulicah ga je sicer moč videti, odkar obstajajo tudi Kralji ulic, torej vse od leta 2005, ko je prišel iz Belgije. Dogodka sovpadata povsem po naključju. Še prej ga je pot vodila po Italiji, Grčiji in Španiji, smo izvedeli. Mojster zaključnih gradbenih del pritrjuje, da sicer še ni vrgel puške v koruzo.
Na dan literarnega dogodka in predstavitve Novega sveta, upajmo, da boljšega, je prejel socialko, kot pravi Danilo Šorli, po rodu iz Baške grape, tej vsakomesečni podpori. Za hude čase – še dodatno varčuje. Pametno. »Zdravje je vendarle na prvem mestu,« mahoma pristavi.
Nakar si je nataknil očala in namignil, da po petdesetem vendarle ne vidi več tako dobro. Zatopil se je v knjižico in glasno prebral nekaj verzov sotrpina Kavice, ki pravi: »Samo želimo si lahko, da ne bo kuge, lakote, smrti in vojne. To bi bilo zelo kul, ampak možen je tudi nasproten scenarij – da bo novi svet veliko temnejši, pokvarjen, smrtonosen in preklet.« Lovro Kastelic
Polepšal ji je vikend Ljubljančanka Petra je pred časom takole sporočila: "V petek hitim iz službe in zagledam svojega najljubšega prodajalca št. 83, Danila Šorlija, ki mi pove, da ima rojstni dan. Ustavim se in preživim urico z njim. Seveda kupim tudi časopis, že spet mi je polepšal vikend. Vse najboljše!" |
