Slovenska zemlja je dajala zavetje številnim gradovom. Usodo mnogih je ovil skrivnostni mrak in z nekaterimi se danes ukvarjata zgolj arheolog in zgodovinar, saj za arhitekta in restavratorja ni ostalo skoraj nič uporabnega. Taka usoda je doletela tudi grad Vurberk, ki je bil eden lepših in močnejših na Slovenskem. Čeprav je za marsikaterega Slovenca neznan, je vendarle imel v naši zgodovini pomembno vlogo, ki se je žalostno končala z letom 1945.
Grad se prvič omenja pod imenom Wrmberch leta 1238, in to leto je tudi začetek slave Vurberka. V večstoletni zgodovini je menjal številne lastnike. Do leta 1907 je bil v meščanskih rokah, takrat pa so si ga znova pridobili Herbersteini.
Na Vurberku je bilo tudi zdravilišče, saj je 1. marca 1923 ruski Rdeči križ v njem ustanovil sanatorij za pljučne bolezni, ki je bil zaradi zelo ugodnih podnebnih razmer in priznanih strokovnjakov znan tudi v tujini. Vodil ga je dr. Bolesav Okolo - Kulak, v njem pa se je zdravilo tudi do sto bolnikov. Takrat so grad delno prenovili, napeljali so elektriko, vodovod, telefon in centralno kurjavo.
V zadnjem letu druge svetovne vojne, točneje 22. februarja 1945, so ga bombardirala zavezniška letala. Toda grad je bil, kot toliko drugih stavb na Slovenskem, obsojen na propad. Po letu 1945 je sameval in propadal. Leta 1979 je Turistično društvo Vurberk obnovilo še ohranjeni del – spodnje dvorišče z vhodnim portalom, obzidje s strelnicami in dve manjši poslopji. Danes si ob pogledu na žalostne ostanke le s težavo predstavljamo njegovo veličino in mogočnost. Grajsko podobo lahko rekonstruiramo samo s starimi upodobitvami, fotografijami in opisi. Na Vurberku so lepo poskrbeli za podrobnejše informacije o njegovi pestri zgodovini.
Na križišču energij
V dvonadstropnem gradu je bilo 49 razkošno opremljenih soban in veliko manjših prostorov. V pritličju so bili stanovanje oskrbnika in upravni prostori, prostori za služinčad, kuhinje in shrambe, v prvem nadstropju pa je bilo 22 sob za lastnika in njegovo družino ter 14 sob v drugem nadstropju.
Danes je kraj znan po festivalu narodno-zabavne glasbe, vse bolj pa so privlačne energijske točke, ki jih je tu v izobilju. Kot vse kaže, je nekdanji Sanatorium Vurberk spet pridobil veljavo. Grad je namreč na stičišču oziroma križišču štirih močnih linij iz vzhodne smeri in dveh, ki tečeta od juga proti severu. Po ustnem izročilu so se tu zdravili pljučni bolniki že med vladavino Herbersteinov.
Edini lepo ohranjeni in zadnja leta tudi v celoti obnovljeni objekt na grajskem območju je Marijina cerkev, prvotno gotska stavba, posvečena sv. Miklavžu, zavetniku splavarjev in čolnarjev. Cerkev je prvič omenjena leta 1336. Poškodovali so jo Turki, luterani pa spremenili v molilnico, ki je imela protestantskega duhovnika od leta 1589 do 1616, ko so jo znova prevzeli katoličani. Na Vurberku, v bližini cerkve, so imeli protestanti tudi svoje pokopališče.
