Ježki so s svojo simpatično pojavo nedvomno priljubljeni junaki zgodbic. Otroci so zato na moč veseli, ko katerega srečajo v naravi. Če ste razmišljali, da bi ježka, ki obiskuje vaš vrt, udomačili, pa namero raje opustite, saj je divja žival. A vendarle ga lahko imate. Ne gozdnega, ampak njegovega sorodnika iz daljne Afrike: afriškega ježka.
Kam po nasvet
Lahko ga kupite v trgovinah za male živali ali pri rejcih. Teh je v Sloveniji sicer malo, ena prvih je Barbara Polanc, ki se z vzrejo ukvarja od leta 2012. »Ko sem prvič slišala zanje, so se mi zdeli na moč simpatični. Več ko sem prebrala o njih, bolj so mi bili všeč. Začetki niso bili lahki, tudi izkušenj si zaradi redkosti teh živalic pri nas nisem mogla izmenjevati. Sčasoma pa sem linijo izboljšala, kupila bolj kakovostne in se tako izognila tveganju, da bi tiste iz mojega legla obolevale zaradi genetskih bolezni,« pravi in dodaja, da je pomembno predvsem to, da se prodajajo mladički, ki so udomačeni in zdravi. Število rejcev se veča, večina živalic pa prihaja prav iz njene linije. »Da bi se priljubljenost, kakovost in preglednost nad njimi pri nas povečale, sta dva od rejcev ustvarila spletno stran, kjer se lastniki lahko registriramo, vpisujemo ježke ter vodimo rodovnike,« je še povedala in opozorila, da je ježka sicer res mogoče kupiti tudi v trgovini z malimi živalmi, vendar je vsekakor bolje, da ga tisti, ki se odločijo zanj, vzamejo pri rejcu. Tako bodo izvedeli njegovo natančno starost in izvor ter seveda dobili vse potrebne nasvete, kako skrbeti zanj.
Starost mame
Za uspešno razmnoževanje je ključna primerna starost samičke. Ta mora biti stara vsaj pet mesecev in hkrati ne starejša od enega leta. »Pri starejših se medenične kosti zarastejo in lahko med kotenjem poginejo,« je povedala izkušena rejka in dodala, da je uspeh pri reji odvisen tudi od drugih pogojev. Žival potrebuje dovolj prostora in kakovostno hrano. Parjenje traja vsaj deset dni, samička pa mladičke nosi 35 dni. Ko začuti, da se bliža njen čas, si začne pripravljati gnezdo. Tedaj ji Barbara pomaga s senom, listjem, toaletnim papirjem in podobnim ter jo pusti, da si oblikuje prostorček, kjer bo lahko v miru kotila. »Kmalu se zasliši rahlo cviljenje, kar je znak, da je gnezdo polno. Dva dni samičke ne motim, potem pa mladičke, ki so prve dni čisto goli, rdeči in imajo zaprte oči, vsak dan jemljem v roke, da jim človeški dotik in vonj postaneta povsem vsakdanja stvar. Socializacija je v tem obdobju ključna,« je prepričana. Mladički pri mamici ostanejo pet tednov oziroma toliko časa, da samostojno jedo.
Kapučino
Tudi Kapučino je afriški ježek. Je na moč razvajen in se pusti ljubkovati. Star je tri mesece, meri približno 15 centimetrov. V nasprotju z divjimi, pri katerih odrasli merijo do 35 centimetrov, bo zrastel le dobrih dvajset. Tudi tehtal ne bo nikoli toliko kot naši ježi, ki lahko dosežejo kilogram in pol. Afriški tehtajo največ 600 gramov. Njihova življenjska doba je od šest do sedem let. Od gozdnih sorodnikov se razlikuje še po barvi: je svetlo siv, po gobčku nekoliko temnejši, sive so tudi njegove bodice. »Je nočna žival z veliko energije, zato potrebuje veliko kletko. Mi smo mu jo izdelali kar iz basovskega bobna, tako ima v njej veliko prostora, celo nadstropja in seveda kolo. To je za ježke obvezno. Obožuje rolice od toaletnega papirja in različne igračke ter prostor, kamor se lahko skrije, pove Urša, Kapučinova lastnica, in doda, da ga velikokrat tudi izpusti, da raziskuje po njihovem domu.
Idealen za zaposlene Zanimanje za afriške ježke pri nas narašča. Kupci so predvsem mladi pari, ki si kupijo prvo skupno živalco in so večino dneva v službi. Največ časa za igranje s hišnim ljubljenčkom pa imajo zvečer, ko se tudi ta bodeča kepica zbudi. |
Kaj mu tekne
Ježki so žužkojedi, zato je na jedilniku simpatičnega bodičastega prijatelja posebna hrana zanje, diši pa mu tudi mačja. »V nasprotju s splošnim prepričanjem, da imajo radi mleko, to ne drži, saj ne prenašajo laktoze. Zato ježku mleka ne dajemo. Prav tako ne pretiravamo s sadjem, saj bi lahko zbolel za sladkorno,« je povedala Urša. In zakaj ježek? »Ne vem,« se posmeje. »Želela sem si kačo, pa se mama ni strinjala. A mi ni žal, da sem izbrala ježka, in ga ne bi zamenjala za nič na svetu.«