Zagotovo se vam je že zgodilo, da se vam preveč nečesa ni zdelo ravno dobro. Celo več; da je bilo manj boljše, okusnejše, prijaznejše. Podobno je z novim modelom BMW-jeve družine klasičnih motociklov R nineT. Letošnja novost, model pure, je namreč na prvi pogled najbolj olajšan model te familije. ampak, veste kaj? Sploh mu nič ne manjka! In, da, faktor uživanja v vožnji z njim je obratnosorazmeren z naborom opreme. O, ja, manj je več!
Bavarci pridno širijo družinske člane in modelno paleto heritage, kamor poleg osnovnega modela R nineT spadajo še klasični športnik racer, modela scrambler in urban G/S in po novem tudi pure. Če bi se izrazili z mafijskim žargonom, v našem kontekstu pa absolutno pozitivno, ima družina lovke vsepovsod, v vseh (klasičnih) motorističnih nišah – za vsak okus je na voljo določen tip oziroma model motocikla. Družina, tudi pure, si deli okvir, sicer z majhnimi razlikami, a vendarle je v osnovi enak vsem.
V primerjavi s temeljnim modelom R nineT, ki je družini dal priimek, je pure bolj olupljen, oprema pa je osnovna: sprednje vilice so denimo nenastavljive, sprednje Brembove zavore niso radialne, posoda za gorivo je jeklena, in ne aluminijasta. Tudi armatura je preprosta, v slogu imena enojna, puristična, razvajenci bodo pogrešali merilnik vrtljajev. No, naj pogledajo drugam! Pure je takšen z namenom, saj so ga vrli Nemci vkup vrgli kot osnovo za predelave, dodelave in nadgradnjo – je torej kot neposlikano platno, na katero si vsak posameznik po svojih željah naslika (predela in sestavi) motocikel po svoje.
Zato je tovarniški nabor dodatne opreme neizmerno bogat, in ni vrag, da navdušenci nad motocikli retrošarma v vsej mehanični samopostrežni ne bodo našli dovolj zanimivih delov, s katerimi bodo oplemenitili svojega najtija. A pozor, motocikel je dovolj dober že brez vsakršnega dodajanja.
V iskanju
izgubljenih užitkov
Njegovo mehansko srce, 1170-kubični dvovaljnik bokser izvedbe z nekaj več kot stotnijo konjev, je tak kot pri bratih. Dovolj močan je in bogat z navorom, da ponudi vožnjo, v kateri človek uživa. Heh, morda včasih posili v kar hitrejši tempo, kot bi si predstavljal za klasični motocikel. Užitki v vožnji so tisto, kar voznik znova odkrije, ne da bi silil v visoko hitrost ali pogrešal elektroniko ter računalniško podprto delovanje stroja. Položaj za široko razprtim krmilom ugaja, občutek motocikla je na dovolj visoki ravni, čeprav, recimo, sprednje vilice niso zadnji krik tehnike.
Ampak stvar deluje več kot odlično. Hm, skoraj bi si upal staviti, da je vsaj tako zabaven kot (dražja) brata R nineT ali scrambler. Všečni in v slogu so kolesni obroči z naperami. Gonjenja v visoke vrtljaje dvovaljnik nima rad, zadovoljno prede v umirjeni vožnji, in to bodisi v mestu bodisi na podeželju, kjer se izrazita njegova uravnoteženost in okretnost.
