Ti se v iskanju prvinske ideje prevažanja z motorjem, po kateri je pomembno igrivo hedoniziranje, vse bolj ozirajo v preteklost, v šestdeseta in sedemdeseta, iščoč retro motocikle. Takšne z dušo. scramblerji so podvrsta in v skladu s smernicami postajajo vse bolj priljubljeni.
Pri BMW sledijo tem smernicam oziroma jih narekujejo, saj so pred časom predstavili zdaj že kar kultni stroj R nine T. Ob bok so mu letos postavili model R nine T scrambler. Prve vožnje smo opravili pri njih doma, na Bavarskem, v okolici Garmisch-Partenkirchna, na pragu mogočnih gorskih masivov med Avstrijo in Nemčijo. Na predstavitvi ni bilo nič visokotehnološkega, ni bilo kravat, polizanih las in varljivih nasmeškov. Nič laži in nastopaštva. Le dobra stara garaža s starim ponkom, zgonjeno pumpo za gorivo, obrabljeno motoristično opremo, posterji na steni in industrijskimi paletami ob njih. Tu si kar vohal šmir in švic, v zraku je bilo čutiti veselje do vožnje. In žur v slogu Steva McQueena. Butanje Rammsteinovega komada Benzin je napolnjevalo prostor.
Čisti užitek
Scramblerja so Bavarci javnosti prvič predstavili lani poleti na festivalu Wheels & Waves v francoskem Biarritzu. Nastal je s pomočjo legendarnega kluba Southsiders MC, ki prisega na srfarsko-motoristično-hedonistični način življenja. Fantje so z dizajnersko hišo Ornamental Conifer in kalifornijsko srfarsko legendo Masonon Dyerjem leta 2014 porodili stroj concept path 22. Ta je bil torej osnova za model R nine T scrambler, a brez srfarske deske ob boku, kot jo je imel prototip. Filozofija nastanka scramblerja tako odstopa od ustaljenih pravil, po katerih motoristične hiše trgu ponujajo izdelek od zgoraj navzdol – to je bajk od ljudi za ljudi. Novembra lani smo se lahko prvič v živo naslajali nad modificiranim modelom novega scramblerskega najntija. V skladu s pričakovanji segmenta ga od starejšega brata ločuje višje nasajeno krmilo, Akrapovičev izpuh je potegnjen visoko pod in ob sedež retro videza. Ob drugačni luči in nekaterih detajlih celotni motocikel vabi tudi k (umirjeni) terenski vožnji. Drugačna je tudi posoda za gorivo, ki v nasprotju z R nine T ni ročno obdelana, v osnovni različici pa ima scrambler ožje kolesne obroče iz lahke litine. Veliko 1170-kubično dvovaljno mehansko srce, ki zmore okoli 110 konjev, je tudi preneseno iz modela R nine T, a je umerjeno na novo okoljsko normo euro4. Razlike med R nine T in scramblerjem so še drugačni instrumenti, med katerimi ni merilnika vrtljajev. Poglavitno pa je, da je agregat zadržal značaj, ki ga ima R nine T. Dovolj poskočen je, da spodobno pospeši iz nizkih vrtljajev, je odziven predvsem v srednjem območju in ne protestira, če ga peljete v višjem.
Srfanje v gorah
Z ravnine predmestja Münchna užgemo proti Bavarskim Alpam, v Hinterris, za postanek in kosilo, nato mimo mogočnega, skoraj 3000 metrov visokega Zugspitzeja še proti Avstriji. Občutek na motociklu je drugačen kot na R nine T. Krmilo je široko, z njim imam dober nadzor. Sedi se pokončno, in čeprav ni vetrne zaščite, je vožnja tja do 150 kilometrov na uro spodobna, veter začne stiskati šele pri višjih hitrostih. Testni je imel obute cestne gume metzeler tourance, saj nas je pot vodila zgolj in samo po asfaltu. Čeprav ni mišljen kot čistokrvni cestak, je na zavitih alpskih cestah moč uživati, kot bi jahal na valovih. Agregat vleče, kljub nekoliko skromnejšemu vzmetenju je to dovolj kakovostno, da opravlja svojo nalogo precej korektno, tako kot menjalnik. Globoki nagibi na tekoče zavitih nemško-avstrijskih cestah z zglednim asfaltom postanejo zato pravi valovi užitka. Zdaj vem, zakaj je imel concept path 22 ob bok pripeto srfarsko dilo.
BMW R nine T scrambler Motor (zasnova): zračno-oljno hlajeni ležeči dvovaljni (bokserski) štiritaktni motor, dve odmični gredi, štiri radialno postavljeni ventili na valj, centralna gred proti tresljajem, 1170 ccm
|