Priznani ameriški ekolog Alan Weisman je prečudovit poljski pragozd Beloveška, ki je eden zadnjih velikih starodavnih nižinskih gozdov v Evropi, označil za skrivnosten gozd, ki se mu prikaže pred očmi, vsakič ko pomisli na pravljice bratov Grimm. Tisoč petsto kvadratnih kilometrov veliko območje leži na meji med Poljsko in Belorusijo in velja za poslednji primer nižinskega gozda na stari celini, ki je po zadnji ledeni dobi prekrival celotno Evropo. V njem živi okoli 20.000 živalskih vrst, med njimi 12 mesojedih, kot so risi in volkovi. Tam gnezdi 120 ptičjih vrst, svoj dom so si ustvarili številne redke žuželke in nevretenčarji, ki so v preostalih delih Evrope izumrli že pred stoletji. Tam rastejo najvišja evropska drevesa in živi največji evropski sesalec – zober (vrsta bizona). Na žalost pa je le majhen del gozda (okoli 16 odstotkov) razglašen za nacionalni park in pod zaščito EU ter Unesca.
Nova vlada v sečnjo
V zadnjem času je poljska vlada drastično povečala izsekavanje starega gozda okoli teh zaščitenih območij. Domačini so lahko vsako leto posekali 48.000 kubičnih metrov lesa, zdaj pa je vlada dvignila to mejo na 180.000 kubikov. Novi poljski okoljski minister Jan Szyszko trdi, da gozd trohni, ker po njem pustoši smrekov lubadar, zaradi česar ga je treba sekati. Strokovnjaki seveda menijo drugače. »Da smo nesrečni, je preveč mil izraz, ogorčeni smo,« je odločen Rafal Kowalczyk, direktor Inštituta za raziskavo sesalcev narodnega parka Beloveška pušča. »Če bomo dovolili, da začnejo gozdariti, bo gozd izgubljal vrednost in biodiverziteto. Na stotine let bi bilo potrebnih, da bi si opomogel od tovrstnih posegov.« Rafal pojasnjuje, da smreke trpijo zaradi suhe prsti in podnebnih sprememb, prisotnost lubadarja je naravni proces, ki naredi gozd bolj odporen. Tako se na območjih, kjer smreke propadejo, začnejo pojavljati nove sorte dreves, ki so bolje prilagojene razmeram. Za naravne gozdove je normalno, da je veliko odpadlega lesa, saj v njem živi veliko nevretenčarjev in drugih živali. Nekatere vrste ptičev so v pragozdovih trikrat bolj pogoste kot v komercialno vodenih gozdovih. Lubadar je seveda le izgovor, kar minister dobro ve, saj je bil prej učitelj gozdarstva. Seveda je les, ki ga je napadel lubadar, brez vrednosti, zato gozdarji rušijo le zdrava drevesa. Večina denarja od lesa se steka neposredno v državno blagajno, lokalna skupnost od njega nima ničesar. Ministrova odločitev je še toliko bolj nenavadna, saj omenjeni pragozd tvori le pol odstotka vseh poljskih gozdov. Zakaj se je lotil prav tega, nihče ne razume. S svojim početjem ogroža zobre, ki spadajo med najbolj dragocene in redke velike sesalce sveta.
V ZDA bizone ponovno naseljujejo
Prihodnji mesec bodo v rezervat v Montani ponovno naselili čredo bivolov, ki so potomci črede, ki so jo pred stotimi leti ujeli in preselili v Kanado. Vodje tam živečih indijanskih plemen celotno potezo pozdravljajo, pravijo, da se živali končno vračajo domov. Mogočne kopitarje bodo pripeljali iz Narodnega parka Elk Island v Alberti, potem ko so leta 2014 Združene države in Kanada podpisale sporazum, katerega cilj je ponovna vrnitev bizonov v Skalno gorovje in na Veliko planjavo, kjer jih je nekoč živelo na milijone. »Na tisoče let je moje ljudstvo živelo med bivoli. Bizon je podpiral naš življenjski slog, dajal nam je hrano, oblačila, zatočišča,« je pojasnil šef plemena Harry Barnes. »Postal je del naše duhovne biti. Želimo si, da bi se vrnil.« Tudi ameriške bizone so evropski osvajalci konec 18. stoletja skoraj iztrebili. A očitno je v Združenih državah dozorela zavest, kako pomembne so te živali za okolje, in so jih pripravljeni vrniti, v Evropi pa je njihova usoda prepuščena muhastim odločitvam nacionalnih vlad.
Kaj je zober Zober je čokat do 3,5 metra dolg in dva metra visok bizon, ki lahko tehta do 1000 kilogramov. Prvotno je bil razširjen po gozdovih Evrazije in severne Afrike, a so ga lovci in krčenje okolja skoraj iztrebili. Ima rjav kožuh, ki je na sprednjem delu telesa daljši. Živi v čredah, danes jih je okoli 4700. |
