Barbara Pešut, čestitam: »Glede na vašo ljubezen do španskega jezika lahko rečem, da je jasno – imate cojones!« Avtorica hitov, pesnica dveh zbirk Prej\Potem in Granit, žafran. In zdaj avtobiografskega dela Prvi polčas. Barbara je čudovita. Barbara čustvuje seksualno. Ni zatorej nič čudno, da je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz erotike v Lorcovi dramatiki. Knjigo, ki bo imela tudi drugi del, prebereš v dihu. Začneš jo brati zvečer, ponoči obrneš zadnji list. In ostaneš tiho. Njeno življenje je vojna in mir. In v tem tu in tam sreča, pa ljubezen, ki niti po več desetletjih ne kaže znakov upehanja.
Pisala je besedila najodmevnejših slovenskih popevk, kot je evrovizijski hit Sester Samo ljubezen. Vemo, da je pesnica, piše erotično prozo. Da se Magnifico lahko pohvali, da je njegova žena. Vemo. A je hkrati vse več kot to. »Usoda me je zaznamovala s stanjem, ki odstopa od povprečja – sem hendikepirana. Imam hendi, tako se mi bolj dopade in mi gre laže z jezika. Vsakodnevno se borim z njim oziroma živim z njim. Postala sem podobna otroku. Ker mi gre težko, se ves čas koga držim za roko, pomagam si z berglami, kadar pa res ne gre, se usedem v voziček in se s problemi začnem spopadati na otročji način, če se le da.« Bolnih za multiplo sklerozo je v Sloveniji okrog tri tisoč. »Za eno malo vas,« zapiše. In Barbara je le ena od njih. Ampak glasna, odprta, brez strahu (ali pa kljub njemu) ranljiva.
Smo bitja, ki strašansko rada nosimo maske. Ko bodo ljudje imeli priložnost prebrati vašo zadnjo knjigo, Prvi polčas, bodo takoj dobili občutek, da vi mask nimate. No, če še imate katero, se je ne zavedate. Se mi zdi. Kdaj se vam je zgodilo, da ste si rekli, če ste si: Ah, ne da se mi več pretvarjati!
To se mi je zgodilo enkrat.
Mask ne maram, tudi pusta ne. Srečujem pa jih vsakodnevno marsikje: na tržnici, v bolnici, v kafiču v centru Ljubljane, med umetniki, ki to niso, med čisto navadnimi sosedi. Polno jih je. Ne vem, kako se ubraniti pred njimi. Najbolje je takrat, ko postanejo maske prozorne in ne škodijo več. Maske razredčite tako, da uporabljate veščino duha in uma. To veščino se učite leta, kot trening. Na koncu naj pride do stanja, da strašansko veste, za kaj gre.
V knjigi se me je izjemno dotaknil vaš opis želje, da bi šli na javno prireditev, za katero ste imeli občutek, da bo možu neugodno, če boste šli z njim; takrat ste namreč že šepali. Vseeno ste ga uro prej poklicali v upanju, da vendarle... Kako je bilo ostati doma? Takrat in ob vseh drugih priložnostih, ko je začela MS kazati svoje znake, ki so vam odtegovali samostojnost?
Veste, vedno ostaja možnost, da ni bilo njemu nerodno, ampak meni. No, dejstvo je, da mi ni več nerodno, ker nimam kaj skrivati. Ja, do tega me je pripeljala MS, ki je res ne maram. Ne morem ji reči, da je del mene. Ne bi je sprejela v svojo družino. Imam zelo oseben odnos do MS, kot da sva dva sovražnika na življenjskem polju. Računam na reklo: Po bitki so generali vsi.
CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V POVSEM SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS, KI VAS ŽE ČAKA V VAŠI NAJBLJIŽJI TRAFIKI. NANJO PA SE LAHKO TUDI NAROČITE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 11 99.