Težko je to pogoltniti, pravzaprav je nemogoče sprejeti, da je otrok odveč materi. A vendarle, snemimo očala in poglejmo v sedanjost z jasnim in treznim pogledom. Večina nas je nesporno v breme, da ne rečem odmet, najrazličnejšim politično-kapitalskim združbam. Mater, kako jih imam dovolj.
Če pravilno razumem prvih dvajset dni mladega leta, je vse vitalno v tej deželi v bankrotu (ali pač tik pred njim). Šolstvo in zdravstvo; o kulturi se sploh ne govori več. Aktualna ministrica za šolstvo je napovedala radikalne finančne reze v sektor vzgoje in izobraževanja. Najprej za otroke s posebnimi potrebami (in je dodala, da jih je neverjetno veliko in da bo treba pregledati tudi izdane odločbe – torej ali ustrezajo navedbam o posebnih potrebah), pri čemer navaja, da ne bodo zmanjševali pravic otrokom, temveč bodo prerazporedili učitelje, za katere verjame, da so visoko strokovno usposobljeni in bodo kos novim nalogam. Ja, morda, ampak vedimo, da vsakdo res ni usposobljen za vsako nalogo v pedagoškem procesu. Verjamem sicer, da ima ministrica takšno predstavo, kajti vseznalost je simptomatično stanje naše uradne politike. No, ministrica načrtuje tudi krepko zmanjšanje denarja za interesne dejavnosti, glasbene šole, morda bo šole v naravi kar ukinila (plačilo bo samo še za socialno ogrožene).
Načrte ima tudi s srednjimi šolami in, pozor, obetajo se še hujši rezi v šolstvo. Deset milijonov mora ministrica takoj privarčevati pri otrocih (potem pa še nekajkrat toliko), kajti vsega naj bi bil kriv sindikalist Štrukelj, ki se je za šolnike izpogajal tako sijajno, da morajo zdaj jemati otrokom. No, moti me predvsem to, da se vedno jemlje zgolj in samo »operativcem«, ljudem v »proizvodnji«, a se ministrica hitro zbere, rekoč, da bodo nekaj denarja prihranili tudi na njenem ministrstvu z zniževanjem materialnih in drugih (ja, katerih?) stroškov. Hm, bodo to radirke, pisala, ravnila, kaj takega? Bržčas. No, potem bo še znižala stroške splošne in poklicne mature, nacionalnega preverjanja znanja itd. Srednjim šolam bodo dali manj denarja za posameznega dijaka, omejili bodo število vpisnih mest. In poglejte, še marsikaj, a žal tu ni več prostora za ministričin minus popis. Potem pa izvemo še nekaj zanimivega: manj sredstev bodo odrinili tudi univerzi EMUNI, v zadnjih sedmih letih so ji namreč podarili več kot štiri milijone evrov, a doslej ni bil nanjo vpisan niti en študent. Ali ni to sijajen izobraževalni vložek?! Povprašajte se malo po zdravi pameti, za božjo voljo, in že vnaprej hvala. Ministrica vsekakor pričakuje, da bo k varčevanju prispevala še SAZU. Ja, pa še kdo. Bi še kdo lahko kaj privarčeval, kakšen kraguljček v sanjah snežnega oblaka, kakšna mična sinička, morda Svetlanina uharica, kaj takega???
Varčevanje. Ali so na dotičnem ministrstvu vsaj za trenutek pomislili, s katerim administrativnim balastom bi lahko razbremenili šolnike? Dvomim. Kajti vsekakor je najteže materijo mentalno racionalizirati. Samo zmanjševati stroške zna pravzaprav vsak osnovnošolec, zadeve radikalno osmisliti, vsebinsko in tehnično postaviti, za kaj takšnega pač potrebuješ znanje, kilometrino, vizijo in tudi seveda osebno integriteto.
Zdaj mi je zmanjkalo prostora še za druge bankrote. Ampak vzorec je vendarle identičen. Vsi smo odveč. Tudi mladi, a ti odhajajo v tujino. Stari pa itak. Ja kaj vam sploh še ostane? Slaba stotnija poslank in poslancev in neznano število direktorjev, direktoratov, funkcionarjev in sekretarjev. Ampak, žal, to ne bo dovolj, to ni dovolj niti za eno slabo popoldansko malico. Žal.
P. S.: Je pa vendarle ena svetla zvezda v tem podalpskem življu. Davkoplačevalska NLB se samo še krepi. S kadri. Zaslužnimi, kajpada.
