Avtomobilski posel 
z lepotno napako

Statistika kaže, da je bila lanska prodaja osebnih avtomobilov na slovenskem trgu ugodna, saj je bilo prodanih dobrih 53.000 vozil ali za skoraj pet odstotkov več kot leta 2013. V času, ko nas tako rekoč bombardirajo predvsem s slabimi novicami, je to prijetno slišati. A ta novica ima tudi lepotno napako, kajti zaradi t. i. enodnevnih registracij in posledično izvoza je bil avtomobilski posel v resnici manjši celo za tretjino. Hokus pokus? Niti ne...

Da bi bilo dogajanje na slovenski avtomobilski sceni bolj razumljivo, je treba na hitro razložiti enodnevne registracije. Zadeva je dokaj preprosta in ni slovenski izum. Torej: prodajalci novih avtomobilov v Sloveniji za dan ali dva (običajno proti koncu meseca) registrirajo novo vozilo in s tem formalno povečajo prodajo, čez čas ga odjavijo, naša prodajna statistika pa ga beleži kot prodanega pri nas. Takšen avto gre običajno na tuji trg, po navadi v Avstrijo ali Nemčijo (morda še kam), torej tja, kjer so cene ugodnejše kot pri nas in je tako mogoče tudi lepo zaslužiti. Vse lepo in prav, kajti uvozniki (trgovci) se lahko tudi tako pohvalijo še z večjo prodajo, to pa menda prinese marsikaj: ugodnejše cene pri matični tovarni, zadovoljstvo lastnikov, tudi kakšen bonus ipd. Ampak zdi se, da je duh enodnevnih registracij vendarle ušel iz steklenice (vse kaže, da se večina zastopnikov avtomobilskih tovarn tako ali drugače ukvarja s tem), saj nekateri na to že glasno in ostro opozarjajo, čeprav odkrito priznavajo, da imajo sami prste v tej marmeladi.

Tako ali drugače, lani je bilo na Slovenskem po statistiki podjetja Jato Dynamics prodanih 53.296 osebnih avtomobilov ali za 4,75 odstotka več kot leto prej. Zelo dober je bil lanski december, ko se je prodaja povečala za malenkost manj kot 30 odstotkov, prodanih je bilo 3373 avtomobilov. Najbolje je šlo Volkswagnu, ki je prodal 8456 avtomobilov in s tem prehitel Renault, temu se jih je posrečilo prodati 7815. Prepričljivo tretja je bila češka Škoda (4951), sledil je Opel (3854), nato Peugeot s prodajo 3303 vozil, komaj kaj je zaostal hišni Citroën (skupaj s Peugeotom tvorita francoski koncern PSA), ki je pri nas za svoje avtomobile našel 3078 kupcev. Nič presenetljivo ni dejstvo, da jima je za ovratnik dihala romunska Dacia (2933 vozil), kar zgolj pomeni, da slovenski kupec vse bolj zaupa tako tovarni kot avtomobilom, ki so povrhu tudi cenovno dokaj ugodni.

Boj japonskih avtomobilskih tovarn je na našem trgu prepričljivo dobil Nissan s prodajo 1985 jeklenih konjičkov. Toyota, sicer največja japonska avtomobilska tovarna, je lani prodala 1403 avtomobile, na tretje mesto se je uvrstila Mazda s 636. Obe južnokorejski tovarni, torej Hyundai in Kia, sicer združeni v koncernu Hyundai Motors, sta 2014. končali dokaj skupaj – prva je prodala 1793, druga 1641 vozil, vendar je nesporno, da je zlasti Kia v primerjavi z letom 2013 padla za neverjetnih 50 odstotkov!

Še beseda ali dve o premijskem trgu, ki ga suvereno obvladuje nemški trojček Audi, BMW in Mercedes-Benz. Tesno skupaj sta končala prva dva (Audi 1294, BMW 1313), Mercedes-Benz je ostal pri 798 prodanih avtomobilih. Daleč zadaj je švedski Volvo (v kitajski lasti), ki se mu je lani pri nas posrečilo prodati vsega 82 vozil. Kaj pa tisti pravi prestiž, tista pločevina, ki načeloma dokazuje res globok žep kupca oziroma lastnika? No, lani v Sloveniji ni bila registrirana niti ena prodaja katerega pregrešno dragega rolls-roycea, niti bentleyja ni kupil nihče, ferrariji se Slovenije očitno izogibajo, lamborghiniji prav tako. Je pa res, da je bilo prodanih 13 električnih tesel in 40 porschejev (med temi hibridni 918 spyder, ki stane okoli 760.000 evrov), hkrati pa je krono najbolje prodajanega avtomobila znova osvojil renault clio.