Svet avtomobilizma je na pragu podaljšanega obdobja negotovosti, saj se obeta vrsta (predvsem) tehnoloških inovacij, ki bodo za vselej spremenile podobo avtomobilov.
Bogatini z velikimi načrti
Vsaj tako menijo strokovnjaki in analitiki, ki potrditev svojih napovedi vidijo v dveh dejstvih. Prvi alibi za njihove analize je vse večje zanimanje raznovrstnih tehnoloških gigantov, kot sta ameriška Google in Apple, ki da se mrzlično pripravljata na vstop v visokokonkurenčen avtomobilski posel. Ker gre za zelo dinamični, ambiciozni, poslovno in strateško razvejani podjetji z izjemnimi zalogami kapitala ter rekordno tržno vrednostjo (za Apple se ta giblje od 700 milijard ameriških dolarjev), so menda tudi njuni načrti zunajserijski.
Namen tehnoloških gigantov ni zgolj konkurirati uveljavljenim koncernom z izdelavo klasičnih avtomobilov, ampak doseči hitro in popolno prevlado s povsem novim pristopom, ki bo utemeljen na uvajanju novih tehnologij tako na področju pogona (električna vozila) kot tudi upravljanja (samovozni, robotizirani avtomobili) in infotaimenta. Če razmišljate o avtomobilu prihodnosti, razmišljajte v smeri svojega pametnega mobilnega telefona in ne morda jeklenega konjička.
Zavarovalna polica
Zato ni čudno, da imajo velikani avtomobilskega posla, kot so General Motors, Toyota in Volkswagen, danes v svojih bilancah rekordne količine kapitala, s katerim (za zdaj) ne počnejo nič. Gre namreč za nekakšno zavarovalno polico, saj bi bili avtomobilisti ob morebitnem in izjemno disruptivnem vstopu tehnoloških gigantov na avtomobilski trg v podrejenem položaju, ki bi ga bili zaradi preživetja prisiljeni nadoknaditi v izjemno kratkem času.
Negotovost je velika, kajti nihče si ne upa z gotovostjo napovedati, kam bo šel razvoj, zato proizvajalci vlagajo v več alternativnih tehnologij hkrati (npr. električna vozila, hibridi, priključni hibridi, gorivne celice ipd.). Financiranje različnih razvojnih strategij, ki bi lahko v prihodnosti prerasle v paradigmo, pa je izjemno drago.
Poleg razvojnih ambicij proizvajalcev so tu še vse strožja pravila o dovoljenih emisijah škodljivih plinov, o porabi goriva in vlaganju v geografsko ekspanzijo. Nemški VW bo denimo za krepitev položaja na severnoameriškem trgu, kjer mu zlasti v ZDA že nekaj časa ne gre prav nič od rok, v prihodnjih petih letih porabil sedem milijard dolarjev.
Sitni delničarji
Za zdaj vodstva velikih avtomobilskih znamk ne omenjajo možnosti, da bi orjaški stroški razvoja ogrožali njihove bilance. Za kako občutljivo temo gre, nazorno kaže primer GM, ki se je pred tedni znašel pod hudim pritiskom tako imenovanega vlagateljskega aktivista. Ta je v imenu skupine delničarjev od vodstva tovarne zahteval odkup delnic v višini osmih milijard dolarjev, a vodilni pri GM so se jim sprva postavili po robu prav z argumentom bližajočega se srditega boja s konkurenco.
Vodstvo je nazadnje le popustilo in vlagatelje pomirilo, da bo za odkup delnic namenilo pet milijard dolarjev, česar pa bonitetne hiše niso kaznovale z nižanjem ocene GM. Glede na velike zaloge denarja se kaj podobnega lahko pripeti tudi drugim velikanom avtomobilizma, še opozarjajo strokovnjaki.
Avtomobilski koncerni z največjimi zalogami kapitala Toyota: 37 milijard dolarjev |