Avtomobilska 
Evropa v plusu

Posel z osebnimi avtomobili je bil lani v državah Evropske unije dokaj ugoden, saj se je končal s plusom, a je številka vendarle precej nižja kot pred gospodarsko krizo. Skoraj vse tovarne so prodajale dobro, očitno pa je, da je koncern Volkswagen, ki je vse od izbruha škandala Dieselgate v ospredju pozornosti, dosegel manjšo rast, kot si je želel.

Trgi v zelenem

Lani je bilo v osemindvajseterici držav EU prodanih 13,71 milijona osebnih avtomobilov. To je bilo 9,3 odstotka več kot leto prej. Vsi najpomembnejši trgi so končali v zelenem: v Nemčiji so jih prodali 3,2 milijona (5,6 odstotka več), v Veliki Britaniji 2,6 milijona (plus 6,3 odstotka), v Italiji 1,5 milijona (15,8-odstotni prirastek), v Franciji 1,9 milijona (plus 6,8 odstotka) ipd. Na samo dveh trgih EU je bilo minulo leto slabše od predlanskega: Estonci so pokupili 20.349 osebnih avtomobilov, kar je bilo točno tri odstotke manj, a tudi v Luksemburgu nad novo pločevino niso bili posebno navdušeni (dobrih 46.000 vozil, minus 6,7 odstotka).

Kako je bilo s prodajo pri naših sosedih?

Italijo smo že omenili, saj je eden najpomembnejših evropskih avtomobilskih prostorov – tržno in produkcijsko. V Avstriji se je lani za nove avtomobile odločilo 308.000 ljudi, prodaja se je tako povečala za pičlega 1,7 odstotka.

Na Madžarskem so imeli visoko rast (14,4 odstotka), prodanih je bilo malenkost več kot 77.000 novih avtomobilov. Hrvatje so lani pokazali zmerno zanimanje za nova vozila, saj je prodaja poskočila za 4,2 odstotka na skupaj 34.820 primerkov. Za primerjavo še slovenske številke: 59.450 ali 11,5 odstotka več kot v 2014. Nemčija še naprej ostaja največji in s tem najpomembnejši avtomobilski prostor v EU, Ciper najmanjši, saj je tam lanska prodaja nove pločevine komaj presegla številko 10.000!

Na vrhu še vedno 
in kljub vsemu VW

Koncern Volkswagen je ohranil lovoriko največjega na evropskih trgih oziroma v EU (3,37 milijona), vendar je bila rast ena najskromnejših – vsega 6,1 odstotka.

Ali je to posledica škandala Dieselgate, je trenutno težko reči, a povsem verjetno je, da bo ta vplival na prihodnje poslovanje te druge največje avtomobilske korporacije na obli (za japonsko Toyoto).

Po obsegu prodaje je bil lani na drugem mestu koncern PSA (Citroën, DS, Peugeot), ki je prodal 1,44 milijona osebnih avtomobilov, vendar je bila njegova rast le malenkost večja kot Volkswagnova – 6,2 odstotka!

Med tremi znamkami je leto z minusom (11,7 odstotka) končal le DS, ki se v avtomobilskem svetu šele uveljavlja. Prav tako francoski Renault, ki ima pod seboj romunsko Dacio, je imel lani 9,2-odstotno rast (1,33 milijona vozil), Ford 8,6-odstotno (999.000). V skupini petih najuspešnejših tovarn na evropskem avtomobilskem prostoru je še ameriško-nemški Opel. Res je, da je prodal 928.000 avtomobilov, toda plus je bil vsega 2,4-odstoten, kar bi moralo šefe v nemškem Rüsselsheimu precej skrbeti.

Med japonskimi avtomobilskimi hišami je bila v ospredju Toyota, ki v globalnem pogledu drži lovoriko najuspešnejše na obli. V EU je prodala 574.000 vozil (7,3 odstotka več), dokaj tesno ji je sledil Nissan (539.000, plus 16,8 odstotka). V interni tekmi med južnokorejskima Hyundaijem in Kio (prvi je lastnik drugega) je bil precej uspešnejši Hyundai (456.000/374.000). V odstotkih je imel lani največjo rast ameriški Jeep (v lasti Chryslerja, ki je del skupine FCA), kar 122-odstotno, a je Evropejcem prodal manj avtomobilov (84.261) kot nemški Smart (92.340), ki je bil s povečanjem prodaje za visokih 71,2 odstotka drugi na lestvici.

In kako je šlo nemškemu premijskemu trojčku, Audiju, BMW in Mercedes-Benzu? Na evropskih trgih so tekli nekakšen mrtvi tek, saj so bili zelo skupaj: Audi je za svoje avtomobile našel točno 738.051 kupcev, BMW 714.386, Mercedes-Benz pa 707.046. Omeniti velja še nekaj drugega – tovarna slovite trikrake zvezde je imela lani globalno največjo rast!